Vrata v »novi svet« so bila vedno v New Yorku na rtu Manhattna . Milijoni in milijoni Evropejcev so sredi 19 stoletja zaslišali nežne in upajoče besede iz Amerike:« Pridite k meni vsi, ki ste lačni in prezebate, in jaz vas bom prehranila, oblekla in poživila«.
Samo v letih 1855 pa do 1890 jih je prišlo več kot 8 milijonov. Pripluli so z ladjami, ki so bile neudobne, potovanja nevarna. Kapitani teh ladij so imeli poseben formular , ki so ga ob pristanku v New Yorku morali izročiti oblastem. V tem formularju so bili vedno napisana imena in priimki tistih, ki so se na ladjo sicer vkrcali , v New York pa nikoli prispeli. Zaviti v šotorska krila in obteženi so končali v Atlantiku. Bolezni, izčrpanost, podhranjenost , pomanjkljiva oziroma nikakršna zdravniška oskrba je naredila svoje…
Preden je bila glavna emigracijska postaja za vstop v ZDA na Ellis Islandu, so ZDA uporabljale v ta namen Grad Clinton ali Ford Clinton, v čast takratnega župana New Yorka De Witt Clintona, ki je kasneje dobil ime Castle garden.
To je krožna trdnjava, ki se nahaja v Battery Parku na Manhattnu , New York. Preden je postala prva emigracijska postaja ZDA, je v tej stavbi delovala pivnica in velika galerija. V njej sta bila pred prihodom emigrantov tudi gledališče in javni akvarij. V začetku je bila predvidena kot odprta stavba s programom na prostem. Sčasoma je stavba dobila streho in ji tako povečali možnost uporabe. Stavba stoji zahodno od trdnjave Amsterdam .
Graditi so jo začeli leta 1808, končali pa tri leta kasneje. Trdnjavo, oziroma utrdbo so zgradili na majhnem umetnem otoku tik ob obali. Imenovali so jo West Battery in je predstavljala del morebitne obrambe New Yorka pred Britanci v vojni leta 1812. To se nikoli ni zgodilo in sčasoma so z odlaganjem gradbenega materiala utrdbo povezali v celoto Manhattna.
V prvi polovici 19.stoletja je večina priseljencev, ki je priplula v New York City, pristala na dokih na vzhodni strani Manhattna . 1. avgusta 1855 pa je trdnjava Clinton postala osrednja in istočasno prva emigracijska institucija, odgovorna za sprejem priseljencev v ZDA.
Delovala je do 18 aprila 1890, ko je ameriška vlada prevzela nadzor nad celotnim priseljevanjem v ZDA. Najprej je sprejela odločitev, da se nadzor nad priseljevanjem prenese v večji izolirani objekt na Ellis Island (Otok solza), ki je začel registrirati nove prišleke 2. januarja 1892 . Nov objekt je bil potreben zaradi bolezni, ki so jih kdaj pa kdaj prinesli priseljenci in so se nato dostikrat razvile v epidemije kolere in koz. Prav tako pa so bili neuki prišleki, predvsem zaradi neznanja jezika, lahek plen prevarantov, različnih agentov, mešetarjev in prekupčevalcev. Med priseljenci je bilo tudi veliko nepotrebnih, tudi smrtnih žrtev .
Da ne govorim o žalostnih primerih, ko so tatovi ali prevaranti ukradli vso imovino, ki jo je nosil gospodar družine. Izgubili so vse premoženje, ki so ga dobili s prodajo domov, oziroma posestev v Evropi. V Novem svetu niso imeli nikogar in začeti so morali znova.
Velikokrat se spominjam pripovedovanja starih izseljencev, ko so govorili o besedah svojih staršev, ki so se v tistih časih preselili v ZDA. Ko jim je bilo hudo, so potožili: »Če bi lahko, bi šel tudi peš preko morja domov… “ A za ladijsko karto ni imel denarja.
To je razglednica, ki so jo mnogi priseljenci, poslali v domovino s sporočilom: “Prispeli smo ….” Niso pripisali, da so to prva drevesa, ki so jih ugledali po nekaj tedenski vožnji v neudobnih ladjah po razburkanem Atlantiku. Trava pod njimi v Batterskem parku je bila za priseljence, ko so stopili na kopno, kot da bi vstopili v hladen in senčnat gaj.
15 junija 1897 je velik požar uničil večino zapisov priseljencev na trdnjavi Clinton. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, koliko vseh priseljencev je v času njegovega delovanja prešlo preko njihovih prostorov . Nekateri dokaj zanesljivi viri govorijo, da je v celotnem obdobju preko Clintona prispelo v ZDA 12 milijonov priseljencev.
Grad Clinton je bil leta 1966 vpisan v nacionalni register zgodovinskih mest in je danes ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk ZDA.
Lep zapis.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala.Bil pa bi vesel, ce bi slisal vase mnenje o tem kraju in vse kar je v zvezi z njem. Hvala v naprej.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala. Zanimalo bi me vaše mnenje o tem kraju oziroma o tej točki iz življenja izseljencev. Hvala za eventualen odgovor.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala za vaše mnenje. Zanima me : ali imate kakšno mnenje oziroma izkušnje z tem krajem iz zgodovine izseljenstva? Za eventualen odgovor bi vam bil hvaležen.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljeni,
Nimam lastnih izkušenj oziroma vedenja o tem kraju, zato pa toliko bolj cenim informacije, ki jih delite z nami. Informacij tega tipa pri nas zagotovo manjka,
Pozdrav
Všeč mi jeVšeč mi je