Slovenci v Belgiji niso v preteklosti živeli tako strnjeno, kot so na primer Slovenci v Franciji ali Združenih državah Amerike. Zato tam tudi ni prišlo do večjega ustanavljanja slovenskih domov in društev. Ker pa je bila socialna zaščita rudarjev, posebno tujih delavcev skrajno slaba, so si ti delavci praviloma rudarji pomagali tako, da so se organizirali v podporna društva. Le ta so izplačevale podpore svojim članom, ki so zboleli, ali pa so se ponesrečili pri delu.
Da bi povečali prihodke, so začeli prirejati veselice, ustanavljali pevske in tamburaške zbore ter tudi dramske odseke in na ta način so društva dobila tudi kulturni značaj. Posledično pa je to pomenilo tudi večji moralni in finančni uspeh. In kar je bilo najvažnejše, med mladino se je ohranil slovenski jezik in običaji.
- Prvo slovensko društvo v Belgiji je bilo ustanovljeno leta 1923 v Waterschelu. Imenovalo se je Jugoslovansko podporno društvo
- V tem kraju je bilo leta 1934 ustanovljeno tudi pevsko društvoSlavček.
- V Eysdenu (Limburg) je bilo leta 1925 ustanovljeno Jugoslovansko podporno društvo
- V letih 1937 in 1938 so nastajala društva z istim imenom še v krajih Mons, Charlerou, Liege in Namor
- Leta 1928 so v Eisden ustanovili Tamburaško društvo
- Leta 1928 je bilo ustanovljeno še društvo Sv. Barbara
- Leta 1934 je bil v Watercheiu ustanovljeno Slovensko pevsko in kulturno društvo Slavček
- Leta 1945 so se mnogi predvsem politično levo usmerjeni Slovenci ustanovili društvo Svobodna Jugoslavija
- Leta 1946 je bilo ustanovljeno tudi Društvo antifašističnih žena
- Leta 1960 je bilo v kraju Serraing ustanovljeno društvo Udruženje Jugoslovanov
- Leta 1965 so v Genku ustanovili društvo Slovenska skupnost
- Leta 1967 so v Eisdnu ustanovili društvo Martin Slomšek
Kovček 