Danes mineva 105 od smrti Ivana Cankarja. Nisem zasledil kaj dosti zapisov o tem datumu. Toda na Facebooku smo lahko pred točno petimi leti prebrali zapis dr. Irene Mislej o zborniku “V spomin Ivana Cankarja”, ki so ga Slovenci v Argentini izdali ob 25. obletnici njegove smrti. Lepo in vsebinsko zgoščeno je opisala vsebino tega zbornika. Glede na to, da je dr. Irene Mislej rojena v Buenos Airesu in je dolgo časa bila aktivna v društvu “Ljudski oder”, ki je tudi soizdal zbornik, ji to verjetno ni bilo težko. Gre ji veliko priznanje, da je bila prva in žal tudi edina “izseljenska deležnica” v Sloveniji, ki je ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja napisala izseljensko obarvan prispevek.
Sam prilagam sliko naslovne strani omenjenega zbornika in se pridružujem dr. Mislejevi v mnenju, da je v “Cankarjevem letu” potrebno osvetliti njegov lik tudi v povezavi z izseljenci. Ivan Cankar je imel velik vpliv med slovenskimi izseljenci. V Argentini je delovalo društvo Ivan Cankar v Saavedri (Buenos Aires). Brez dvoma je največje dramsko društvo slovenskih izseljencev delovalo v Clevelandu, ZDA, in se imenovalo Dramsko društvo Ivan Cankar. V Sarajevu je že leta 1934 začelo delovati društvo Slovencev Ivan Cankar in še vedno deluje danes, prav tako na Švedskem v Halmstadu, na Dunaju in v Avstraliji v Geelongu, kjer deluje SKŠD Ivan Cankar.
Posebej dragocen je prispevek k razumevanju financiranja izdaje takega zbornika. To je bilo povsem na prostovoljnih pripravkih, saj takrat še nismo imeli Urada za Slovence po svetu oziroma Slovenske Izseljenske matice, ki bi ga sofinancirala. Izseljenci so to naredili s prostovoljnimi prispevki sami. Povsem logično je, da avtorji prispevkov v njem niso prejeli nobenih honorarjev.
Kovček 