Slovenski delavci v Nemčiji so bili v začetku deležni nemške urejenosti v slovenskem jeziku.

Delodajalci v Nemčiji so hitro poiskali za “servisno” dejavnost naših delavcev naše – slovenske kadre. Tako je bila prevajalka v Auto Unionu v Ingolstadu Stanislava Kacjan, Franci Prošek pa je skrbel za samske domove v tovarni Audi. Pri tem je zanimivo opaziti, kako so nemški delodajalci za spremljajoče dejavnosti tujih delavcev prav tako uporabili njihove rojake. S tem so se bolj povezali z okoljem, iz katerega so izšli, in vzpostavili pomembne vezi, ki so pripomogle k boljšemu vključevanju slovenskih delavcev v nemško delovno okolje. To povezovanje s skupnostjo rojakov ni le izboljšalo delovnih razmer, temveč je tudi prispevalo k boljšemu medsebojnemu razumevanju ter ohranjanju slovenske identitete v tujini.

Komentiraj