Marca letos je minilo 70 let od smrti Jožeta Mentona, konstruktorja avtomobilskih karoserij v General Motorsu v Detroitu. 13. marca 1954 je umrl v Mariboru, pokopan pa je v Ljubljani. Jože Menton je bil eden izmed slovenskih izseljencev, o katerem vemo absolutno premalo.
Specializirana revija za Slovence po svetu, Rodna gruda, je ob njegovi smrti zapisala, da je bil Jože Menton “eden od dobrih prijateljev Etbina Kristana.” Sedaj, sedemdeset let po njegovi smrti, je čas, da povemo nekaj več o njem.
Jože Menton je bil tipičen primer slovenskega “self-made” človeka. Rojen je bil v Krašni pri Moravčah, kjer se je izučil za kolarskega pomočnika. V času, ko je bila Slovenija še del Avstro-Ogrske, je iskal zaposlitev po celotnem območju imperija. V prvih letih prejšnjega stoletja je odpotoval v Ameriko, kjer je s svojo marljivostjo in vztrajnostjo napredoval do avtomobilskega inženirja ter postal konstruktor avtomobilskih karoserij pri Fordu in General Motors v Detroitu, Michigan.
Kot sin preprostih ljudi ni nikoli pozabil na svoje poreklo in se je zgodaj priključil naprednemu gibanju ameriških Slovencev. Med prvo svetovno vojno je delal za ideje Jugoslovanskega republikanskega združenja (JRZ), med drugo svetovno vojno pa je pomagal organizirati pomožne akcije v okviru SANS v Detroitu za pomoč domovini, ki je trpela pod okupatorjem.
Po osvoboditvi, ko je nova Jugoslavija bila v obdobju obnove in gradnje, je – čeprav star že 78 let – prišel domov ter poldrugo leto (1949-1951) pomagal v konstrukcijskem oddelku Tovarne avtomobilov (TAM) v Mariboru. Plod njegovega sodelovanja je bil znani avtomobil tipa “Luka”. Nato se je vrnil v Ameriko, a jeseni 1954 se je za stalno vrnil v domovino, žal že bolan.
Jože Menton je bil človek, ki je neizmerno ljubil svojo domovino, v novi Jugoslaviji pa je videl uresničitev svojih življenjskih idej in je želel pri tem pomagati, kjer koli je le mogel.
Kovček 