Izseljenska zgodba iz Belgije (2) – Zvestoba do groba.

Foto: Člani društva Sv. Barbara v Eisdnu leta 1935

Zadnji ustanovni član društva Sv.Barbare v Eisdnu  Anton Klavžar je 3.maja 1973 umrl, zaradi silikoze ,  v bolnišnici v Genku. Rojen je bil leta 1905 v Dobravi. Na zadnji njegovi poti so ga v velikem številu pospremili rojaki, ne samo Slovenci.

Pokojnega Antona in njegovo gostoljubno družino so v Genku , mnogi dobro poznali. Ko je v oktobru pred tremi leti praznoval 65 letnico, sta s soprogo, rojstnodnevno zabavo, povabila veliko prijateljev in znancev.

Njegova soproga si je zelo prizadevala, da bi ji pogostitev za ta družinski praznik uspela. Že prejšnji dan pozno v večer je vse pripravila. Ko je vse pripravila, se je utrujena ustavila in rekla: »Zdaj je vse pripravljeno«. Sedla je, da si odpočije, a vstala ni več. Njeno dobro prizadevno srce se je za vselej ustavilo. To je Antona hudo potrlo. Od takrat je počasi, a stalno hiral.

Anton Klavžar  je bil 3.maja 1929 soustanovitelj društva Sv. Barbara v Eisdnu. Dolga leta je bil odbornik, član društva pa celih 44 let. Zelo si je prizadeval za ohranitev društvene zastave, za katero ohranitev je nabral največ prispevkov in tudi sam veliko priložil.

Pri organizaciji velikih društvenih prireditvah je vedno z vso  vnemo sodeloval in to ne le sam,  temveč tudi žena in hčerka. Celotna družina se je trudila tako na odru pri deklamacijah, petju in igrah, kakor tudi pri ostalem delu v dvorani.

Tudi pri žalostnih dogodkih je bil Anton vedno navzoč.  Vsakega umrlega rojaka je pospremil k zadnjemu počitku. Bil je tudi ustanovitelj društva za samopomoč, ki je bila v tistem času, ko socialno področje še ni bilo razvito tako kot danes,  zares zelo potrebno.

Kot zadnji ustanovni član predvojnega prvega društva slovenskih izseljencev v Belgiji je bil zgled novim – mlajšim generacijam slovenskih izseljencem, ki  jih velikokrat službene in družinske obveznosti odtegujejo od društvenega dela.

Komentiraj