Izseljenska zgodba iz Belgije (4): Jakobu Čretniku ni bilo usojeno, da bi se za stalno vrnil domov.

Ko je Jakob Čretnik dočakal zasluženo upokojitev v Eisdnu v Belgij, se je odločil, da po 35 letih bivanja v tujini obišče svoj rojstni kraj. Dočakal je 66 let, kar je bilo za rudarja v Belgiji lepa starost. V globokih belgijskih rudnikih je doživel marsikaj. Prepričan je bil, da je vse najhujše že doživel.

Prvi dnevi bivanja v Sloveniji so bili lepi. Spoznaval je nove kraje ob tem, da je užival  v spominih na otroštvo, ki ga je preživel v Sloveniji, ki je bila povsem drugače kot v  Belgiji, vse povsod zelena pokrajina, nobenih tovarn.

Toda konec prvega tedna julija 1973 je doživel prometno nesrečo, v kateri je bil težje poškodovan. Najprej se je zdravil v celjski nato pa še v ljubljanski bolnišnici, kjer se mu je stanje tako izboljšalo, da je poklical sina v Belgijo, naj pride ponj v Ljubljano, da ga bo odpeljal v Belgijo kjer bo uredil, vse potrebno za stalno vrnitev v Slovenijo.

Sin je res prišel  ponj. Ko sta se poleti vozila v Belgiji, v avtomobilih takrat še ni bilo klimatskih naprav, se je močno prehladil. Že na poti v Belgijo sta klicala zdravnika, ki ju je takoj napotil v bolnišnico v Hasselt., kjer mu niso mogli pomagati in je po nekaj urah  umrl. Človek ki je več kot trideset let delal na stalnem prepihu, globoko pod zemljo, je umrl zaradi nekaj urne vožnje v vročem avtomobili. Uradni razlog smrti je bilo zoženje sapnika, ki mu ni dovolilo, da bi v zeleni Sloveniji užival zadnja leta svojega življenja

Komentiraj