Izseljenska slika iz Švice (2): Tudi izseljenci iz Benečije v Italji so del slovenske izseljenske skupnosti v Švici

Foto: Prvi predsednik Društva beneških slovenskih izseljencev v Švici je bil Marko Petrič,doma iz Čenebole v Benečiji. v

V mestu Orbe v Švici so se 31. avgusta 1968 zbrali slovenski izseljenci iz Beneške Slovenije in ustanovili Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije. Na ustanovni sestanek so prišli Benečani tudi iz Yverdona in drugih švicarskih mest.

Namen novoustanovljenega društva je bil združiti izseljenske narodnostne skupnosti iz Terske, Nadiške, Rezijske in Kanalske doline, ki spadajo pod Videmsko pokrajino, ter pospeševati med njimi socialne in kulturne dejavnosti. Društvo je želelo globlje spoznati probleme teh dolin in ohranjati njihove lokalne značilnosti. Prav tako se je društvo zavzemalo za kulturne izmenjave s slovenskimi društvi v Italiji, z namenom ohranjanja slovenskega jezika in kulture. V društvenem statutu je bilo posebej poudarjeno, da društvo deluje neodvisno od kakršnekoli politične, verske ali nacionalne organizacije.

Prvi predsednik društva je bil Marko Petrič iz Čenebole, podpredsednik Salvijo Feletič iz Grmeka, člani glavnega odbora pa so bili izseljenci iz Beneške Slovenije, ki so takrat živeli v tem delu Švice. Tajnik in duša društva je bil bivši gojenec Dijaškega doma iz Gorice, Dino Del Medici, doma iz Terske doline.

Leta 1980 je predsedstvo društva prevzel Danilo Chiacig, ki je to leto uspešno organiziral tradicionalno vinsko trgatev. Leta 1982 je društvo imelo svoje podružnice tudi v Oltenu, Luzernu in Luganu.

Beneška Slovenija je zgodovinsko in kulturno bogato območje, ki vključuje doline Terske, Nadiške, Rezijske in Kanalske doline, kjer že stoletja živi slovenska narodnostna skupnost. Kljub svoji oddaljenosti od matične Slovenije so te doline ohranile močno slovensko identiteto, čeprav se njihovi prebivalci vse pogosteje soočajo z izzivi ohranjanja jezika in kulture. Zaradi težkih življenjskih razmer, pomanjkanja dela in ekonomskih priložnosti so se mnogi Benečani odpravili v tujino, zlasti v Švico, kjer so iskali boljše življenje in večje možnosti za zaslužek.

Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije je igralo ključno vlogo pri povezovanju teh izseljencev, ohranjanju njihove identitete ter spodbujanju kulturne dediščine, ki jo nosijo s seboj. S svojo dejavnostjo so utrjevali vezi z domovino in skrbeli, da dediščina Beneške Slovenije ostane živa tudi v tujini.

Komentiraj