“Iniciativa proti pretujevanju Švice” (nemško “Überfremdungsinitiative”) je bila politična pobuda, ki se je nanašala na omejevanje priseljevanja v Švico. Pobuda je bila predstavljena leta 1978, referendumsko glasovanje pa je potekalo 5. junija 1978.
Švica je v 1960-ih in 1970-ih letih doživljala veliko rast priseljevanja, zlasti iz južne Evrope (Italija, Španija, Portugalska, Jugoslavija), kar je v nekaterih krogih povzročilo zaskrbljenost zaradi domnevnega “pretujčevanja” države. Povečanje števila tujcev je bilo posledica gospodarskega razcveta, ko so švicarska podjetja množično zaposlovala delavce iz tujine, zlasti za delo v industriji in gradbeništvu.
Zaradi te pobude so na mnogih domovih, tudi slovenskih, že pripravljali kovčke za povratek domov, kot mora je nad mnogimi ležala misel, kaj naj storijo, če bo iniciativa sprejeta, kaj bo z delom, z otroki, kaj s krediti.
Iniciativa proti pretujevanju Švice je bila predlagana s strani skrajno desnih političnih skupin, ki so trdile, da je treba zaščititi švicarsko kulturo in identiteto pred vplivi priseljencev. Pobuda je predlagala drastično zmanjšanje števila tujcev v državi in omejitev njihovega števila na največ 500.000.
Referendum je potekal 5. junija 1978. Pobuda je bila precej kontroverzna in je sprožila številne razprave po vsej državi. Švicarska vlada, večina političnih strank in številne organizacije so se močno zavzemale proti pobudi. Glavni argumenti proti pobudi so vključevali gospodarsko škodo, ki bi jo povzročila zmanjšanje števila priseljencev, ter moralne in humanitarne razloge.
Prav na dan poteka iniciative so Slovenci v Zürichu organizirali tradicionalno podelitev spričeval v slovenski dopolnilni šoli. Takratna prizadevno kronistka dogajanja med Slovenci v Švici, Breda Stepic-Cechich, je ob tej priliki v Slovenskem izseljenskem koledarju z olajšanjem zapisala: »veselje ob podelitvi spričeval je bilo še večje, ko so nam v dvorano prinesli novico, da je iniciativa na glasovanju tega dne propala«
Iniciativa tokrat zares ni bila uspešna. Na referendumu jo je zavrnilo približno 70 % volivcev. To je bil jasen znak, da večina Švicarjev ni podpirala tako strogega omejevanja priseljevanja. Čeprav pobuda ni uspela, je pokazala, da obstaja del prebivalstva, ki je zaskrbljen zaradi priseljevanja, kar je v kasnejših desetletjih ostalo pomembno politično vprašanje v Švici.
Čeprav je bila pobuda zavrnjena, je vplivala na kasnejše razprave in politike glede priseljevanja v Švici. V prihodnjih letih je bilo predlaganih več podobnih pobud, čeprav z različnimi poudarki in cilji. Prisotnost tujcev in vprašanja integracije so ostala ključna tema švicarske politike do danes.
Kovček 