Izseljenska slika iz Švice (7): Svetel spomin na PRO CULTURO SLOVENICO iz Švice

Foto: dr.Dušan Florjančič dolgoletni gonilni član društva Pro Cultura Slovenica.

Te dni mineva 20 let od zadnje seje Upravnega odbora podpornega društva Pro cultura Slovenica v Švici, ki je bila 15. oktobra 2004. Po skoraj 30 letih plodnega in predvsem koristnega delovanja je društvo prenehalo obstajati. Ustanovljeno leta 1975 z namenom podpiranja in spodbujanja kulture slovensko govorečih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, je v času, ko so se te manjšine močno borile za obstanek, pomembno prispevalo k ohranitvi slovenskega jezika in kulture.

Podpora slovenskim manjšinam v sosednjih državah je ključnega pomena za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete. V Italiji, Avstriji in na Madžarskem se Slovenci že desetletja soočajo z izzivi asimilacije, kar terja stalno pomoč iz Slovenije.

  • Italija: Slovenci v Benečiji, Tržaškem in Goriškem se še vedno borijo za ohranitev svojega jezika v šolstvu in javnem življenju. Podpora iz matične domovine je ključna za zagotavljanje dvojezičnega šolstva in medijev v slovenskem jeziku.
  • Avstrija: Na avstrijskem Koroškem Slovenci prav tako potrebujejo podporo pri ohranjanju pravice do rabe slovenskega jezika v šolah in uradih. Kljub izboljšanju razmer po osamosvojitvi Slovenije ostajajo številni izzivi.
  • Madžarska: V Porabju živi manjša slovenska skupnost, ki se bori za preživetje svojega jezika in identitete. Podpora šolstvu, kulturnim ustanovam in medijem je nujna za ohranitev slovenske prisotnosti v tej regiji.

Društvo je pomagalo z dodeljevanjem štipendij slovenskim učencem, finančno podporo slovenskim ustanovam ter moralno podporo pri uveljavljanju pravic Slovencev v teh državah. Sredstva so zbirali slovenski izseljenci v Švici in njihovi švicarski prijatelji, pri čemer je bilo več kot 98 % sredstev namenjenih štipendijam, podpori otroških vrtcev in kulturnim ustanovam.

V tridesetih letih delovanja so podelili 90 štipendij učencem Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, 9 štipendij učencem iz Kanalske doline in Vidma ter 12 štipendij otrokom slovenskih staršev v Švici za obisk poletne šole slovenskega jezika v Sloveniji. Denarno so podprli tudi nabavo šolskih knjig v Porabju, slovenski otroški vrtec Ringa Raja na avstrijskem Koroškem ter pomagali zagotoviti medicinsko opremo za zdravstveni dom v Zagorju. Poleg tega so pomagali tudi časopisu Družinski zvon. Skupno so podelili več kot 100.000 švicarskih frankov.

Društvo je poleg finančne podpore nudilo pomembno moralno pomoč, zlasti Slovencem v Avstriji. Njihovo delo je vključevalo pisanje kritičnih člankov o problematiki manjšin, ki so bili objavljeni v švicarskih časopisih, ter pisanje pisem vplivnim avstrijskim političnim osebnostim, kot so dr. Bruno Kreisky, dr. Fred Sinowatz, dr. Franz Vranitzky in dr. Wagner, na katera so prejeli tudi pozitivne odgovore.

Slovencem v Švici so društveni člani omogočili številna kakovostna predavanja in okrogle mize z znanimi predavatelji iz Slovenije in zamejstva. Obravnavali so teme o slovenstvu, kulturi in politiki, ter razpravljali o problemih vračanja rojakov v Slovenijo. Dejavnosti društva ne bi bile mogoče brez nesebične in prostovoljne podpore Slovencev v Švici, ki so v prepričanju, da je delo društva pravilno, finančno podprli njihova prizadevanja.

Kot znak hvaležnosti je Pro cultura Slovenica v Švici organizirala deset gledaliških predstav, v katerih so nastopili vrhunski slovenski igralci, s čimer so rojake razveselili s slovensko besedo ter jim predstavili kulturno dogajanje v Sloveniji.

Žal je po letu 2000 začelo primanjkovati denarne podpore za aktivnosti društva, saj se je število Slovencev v Švici zmanjševalo. Rojaki so se vračali v Slovenijo, medtem ko se njihovi potomci niso več zanimali za delovanje v slovenskih društvih. Finančna pomoč iz domovine, ki je bila že prej skromna, je po letu 2000 povsem usahnila. Upravni odbor je bil zato primoran sprejeti sklep o razpustitvi društva.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je sicer izboljšal pogoje za kulturni in jezikovni obstanek slovenskih manjšin, s čimer se je simbolično zaključilo tudi poslanstvo društva Pro cultura Slovenica.

Komentiraj