“Ladja Waterman je Tončko Smrdelj iz Selc pri Pivki leta 1959 pripeljala v Avstralijo.”

2. Izseljenska ladja Waterman

Ladja Waterman je bila nizozemska potniška ladja, ki je v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja prevažala številne emigrante iz Evrope v Avstralijo. Zgrajena je bila leta 1951 za podjetje Netherlands Line (Nederlandsche Lloyd) in je bila namenjena prav prevozu emigrantov, predvsem Nizozemcev, ki so iskali boljše življenje v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

V tistem času je Waterman poleg Nizozemcev prepeljala tudi potnike iz drugih evropskih držav, med njimi so bili tudi Slovenci. Ladja je imela skromno, vendar funkcionalno opremo, da je bila lahko cenovno dostopna številnim evropskim družinam. Potovanje do Avstralije je trajalo več tednov, postanki pa so bili v večih pristaniščih po poti.

Ladija je bila prvotno zgrajena kot povečana vojaška ladja Victory SS La Grande Victory (VC2-S-AP3) in ima pomembno mesto v pomorski zgodovini. Po drugi svetovni vojni je Nizozemska kupila tri ladje od ameriške vojne pomorske uprave in SS Waterman je bila ena izmed njih. To plovilo, zasnovano z ojačanimi trupi za vojne razmere, se je za razliko od ladij Liberty ponašalo s prostori, ki so bili prezračevani in ogrevani, zaradi česar je bilo primerno za prevoz približno 1600 mož.

Po kratkem obdobju pod ameriško zastavo s Shepard Steamship Co. je ladijo SS Waterman leta 1947 kupila Nizozemska in njeno upravljanje zaupala Koninklijke Rotterdamsche Lloyd, ki jo je napotila kot vojaško transportna ladja v Nizozemsko Vzhodno Indijo in kasneje v Novo Gvinejo.

Leta 1951, jo je Nederlandsche Dok en Scheepsbouw Maatschappij v Amsterdamu lpredelala v plovilo namnjeno prevozu izseljencev. To je vključevalo dodajanje dodatnega krova, prestavitev in dvig mostu naprej ter prilagoditev namestitve za 831 potnikov. Tonaža ladje se je povečala s 7.606 na 9.177 BRT. Novembra 1951 se je vkrcalo na svojo prvo plovbo proti Avstraliji.

Kot odziv na upadanje števila izseljencev so potniške namestitve spremenili v luksuzne objekte turističnega razreda. Ladja je nadaljevala čezoceanska potovanja do Avstralije in Nove Zelandije. Leta 1962 so ga s  zakupili za nastanitev med igrami Commonwealtha v Fremantleu v Avstraliji. Januarja 1963 se je ladja SS Waterman , zdaj znana kot Aquarius, podala na svoje zadnje potovanje proti Avstraliji in Novi Zelandiji. Kasneje istega leta je zamenjal lastnika, kupilo ga je grško družinsko podjetje Johna Latsisa in se preimenovalo v Margarita. Ladja je prešla na potovanja po vzhodnem Sredozemlju in med romarsko sezono prevažala romarje v Džedo. Vendar pa je bil ob koncu leta 1969 prodan Onomichiju na Japonskem, kar je pomenilo konec njegove pomorske poti, saj je bilo namenjeno za razrez. (Vir:Wikipedija)

Foto: Družina Arno van der Plaat iz Roterdama je leta 1960 z enajstimi otroci na Watermanu plula v Avstralijo.

Kot rečeno, na ladiji Wateman niso bilk zgolj Nizozemci. Med mnogimi potniki iz številnih evropskih dežel sem v svojem “kovčku” našel tudi štiri potnike iz Slovenije in sicer iz okolice Ilirske Bistrice.

  1. Anton Dodič ( 1921 Obrov -2000 Wollongong)
  2. Ivan Kovačič (1921 Smrje pri Premu – 2000 Melbourne)
  3. Dago Polh (1934 Harije Il. Bistrica – 2022 Werribee, Melbourne)
  4. Tončka Smrdelj ( 1933 Selce pri Pivki- 2022 Glenroy, Melbourne)

O zadnji imam tudi nekaj več podatkov. Rodila se je 8. januarja 1933 v Selcah pri Pivki, umrla pa 25. avgusta 2022 v Blue Cross Glengowrie Aged Caru v Glenroyu, Melbourne VIC. Imela je brata Jožeta, ter sestri Nado in Vero. Leta 1957 je štiriindvajsetletna odšla iz Slovenije v Italijo, kjer je dve leti preživela v begunskem taborišču. Kot sem že omenil, je z ladjo  The Waterman leta  1959 odplula proti Melbournu, kjer se je sprva nastanila pri sestri Nadi v Richmondu. Kmalu po prihodu je   srečala Albina   in se z njim 12.  novembra 1960 poročila. Skoraj 25 let sta živela v Hadfieldu, nato pa sta se preselila v hišo v Greenvale. Rada je vrtnarila.  Z možem sta se udeleževala različnih prireditev, ki jih je organiziral slovenski klub. Imela je izreden smisel za humor. Odlikovali so jo prijaznost, stvarjalnost in radodarnost. Zapustila je hčerko Magdo, sina Roberta, vnuke Sarah, Rosi, Karli, Adriana in Adama.

Komentiraj