Ladja, ki je postala znana kot Anna Salen, je bila prvotno zgrajena kot tovorna ladja z omejenim številom potnikov, imenovana M.S. Mormacland. Kmalu jo je prevzela ameriška mornarica in jo preuredila v letalonosilko razreda “Long Island” pod imenom HMS Archer. Ob koncu druge svetovne vojne, leta 1945, je ladja za kratek čas nosila ime M.S. Empire Lagan. Kasneje je bila preoblikovana v ladjo za prevoz priseljencev, znano kot M.S. Anna Salen. Kasneje je prešla v grško lastništvo kot M.S. Tasmania, nato pa v kitajsko kot M.S. Union Reliance.
Ladjo je kupil švedski ladjar Sven Salén, ki jo je sprva nameraval preurediti v ladjo za prevoz razsutega tovora. Vendar je pridobil pogodbo z Mednarodno organizacijo za begunce (IRO) za prevoz razseljenih oseb v različne dele sveta. Zato je naročil preureditev ladje v ladjo za prevoz priseljencev. Ladja je tako dobila večje bivalne prostore s postavitvijo trojnih pogradov v odprtih tovornih prostorih, ki so lahko naenkrat sprejeli do 1.500 potnikov. Namestitev je bila zelo osnovna in neudobna, saj so bili prostori zelo utesnjeni.
Potniki so bili ločeni po spolu in starosti; moški so imeli svoje prostore, ženske in otroci pa svoje. Na voljo so imeli skupne sanitarije in pralni prostor. Na zgornji palubi so imeli odprte prostore za dostop do svežega zraka, vendar je bila glavna nadgradnja ladje za potnike nedostopna, saj je bila namenjena izključno posadki.
Na ladji je bil tudi prostor imenovan “Zeleni salon” ali “Grüner Salon” z barom, edini prostor s tremi okni, kjer so se potniki lahko družili. Ladja je imela tudi plesno dvorano in otroške igralne prostore. Obroki so bili postreženi trikrat dnevno v velikih jedilnicah na D in E palubi.
Začetek službe M.S. Anna Salen:
Po obsežni predelavi je bila ladja leta 1949 registrirana kot Anna Salén in začela svoje delo kot priseljenska ladja. Prvič je izplula iz Neaplja proti Avstraliji, kjer je priplula v Fremantle, Adelaide, Melbourne in Sydney. Na povratnih poteh proti Evropi je prevažala tovor, kar je omogočalo finančno vzdržnost plovbe.
Anna Salen je na svoji tretji plovbi iz Neaplja oktobra 1949 naletela na težave, saj so številni potniki zaradi slabih razmer v italijanskih begunjskih taboriščih prispeli podhranjeni in oboleli za ošpicami. Ob prihodu v Melbourne je bila ladja v celoti postavljena v karanteno, saj je zaradi bolezni umrlo šest otrok, 114 pa jih je bilo okuženih.
Prekinitev plovbe in nova vloga:
Na četrti plovbi, ki se je začela decembra 1949, je ladja med plovbo čez Indijski ocean doživela mehanske težave in se morala vrniti v Aden. Potniki so bili nato premeščeni na drugo ladjo, SS Skaugum, ki jih je prepeljala v Avstralijo. Anna Salen je bila vrnjena v Italijo na popravilo, po katerem je nadaljevala s potmi, tokrat iz nemškega Bremerhavna.
Plovbe v Kanado in vrnitev v Avstralijo:
Ladja je kasneje začela prevažati potnike tudi v Kanado, saj je na več plovbah prepeljala migrante iz Bremerhavna v Halifax. Na plovbo v Avstralijo se je vrnila leta 1952, kasneje pa je prevzela tudi vlogo trajekta. (Vir: Wikipedia)
Zaključek:
Čeprav Anna Salen ni bila luksuzna ladja, je odigrala pomembno vlogo v življenju tisočih ljudi, ki so si želeli novega začetka v tujini. Kljub težavam je prepeljala mnoge priseljence, ki so našli svoj novi dom v Avstraliji, Kanadi in drugod po svetu.
Slovenci, ki so se z Anno Salen pripeljali v Avstralijo in tam tudi umrli.
- Marija HARTMAN, rojena Mrgole (1923 Škocjan pri Mokronogu – 2009 Melbourne)
- Zorko KRESEVIČ, (1928 Starod pri Podgradu – 1975 Canley Vale)
- Hermina PICHLER, rojena Premk ( 1911 Mengeš – 2006 Newcastle)
- Franc POZVEK, ( 1922 Doljni Slavič, Grad – 2006 Glen Waverley)
- Jožef SIMČIČ , ( 1925 Šmartno v Brdih – 2025 Crydon)
Kovček 