Ladja MS Flaminia, prvotno imenovana Missourian, je bila leta 1921 zgrajena kot tovorna ladja v ZDA. Leta 1929 so jo v Hamburgu predelali za American Line, kjer je plula pod imenom Huascaran. Leta 1940 je prešla v britansko lastništvo in bila preimenovana v Empire Swan, nato pa je v belgijski lasti dobila ime Belgian Freighter. Po drugi svetovni vojni jo je kupilo italijansko podjetje Cogedar Line, ki jo je predelalo v potniško ladjo. Sprva so ji nadeli ime Genova, kasneje pa so jo preimenovali v Flaminia.
Od leta 1955 je Flaminia prevažala evropske migrante v Avstralijo. Ladjo so preuredili tako, da je lahko sprejela do 1.024 potnikov. Opremili so jo z dodatnimi prostori, vključno z bazenom. Čeprav ni ponujala posebnega razkošja, je bila ključna za tisoče ljudi, ki so si želeli ustvariti novo življenje. Flaminia je med letoma 1955 in 1961 redno plula med Genovo in avstralskimi mesti Fremantle, Adelaide ter Melbourne, z vmesnimi postanki v Neaplju, Messini, na Malti, v Pireju, Port Saidu in Adenu. Ladja je bila prilagojena za dolge plovbe, ki so običajno trajale približno en mesec.
Pomembni mejniki ladje Flaminia:
- Prva plovba pod imenom Flaminia je bila aprila 1955, ko je izplula iz Trsta proti Cairnsu v Avstraliji.
- Zadnja vožnja iz Fremantla (Avstralija) je bila 22. novembra 1961.
Flaminia je prepeljala na tisoče evropskih emigrantov, ki so na dolgi plovbi obiskovali jezikovne in kulturne tečaje, kar jim je olajšalo prilagoditev v novem okolju. Ladja je tako postala simbol mostu med starim in novim svetom.
Dokumentirane vožnje ladje Flaminia:
- Ena izmed pomembnih plovb je bila 30. novembra 1959, ko je ladja odplula iz Genove proti Avstraliji. Pot je vključevala postanke v Port Saidu, Sueškem prekopu, Adenu in Fremantlu. Na cilj v Melbourne je prispela 31. decembra 1959.
- Septembra 1960 je Flaminia prevažala migrante na relaciji med evropskimi pristanišči, kot sta Genova in Pirej, ter avstralskimi mesti, kot sta Adelaide in Melbourne. Na tej vožnji so bili med potniki tudi Slovenci, ki so iskali boljšo prihodnost. Številni med njimi so v Avstralijo prispeli iz begunskega taborišča Latina v Italiji.
Flaminia je svojo zadnjo pot v Avstralijo opravila novembra 1961. Po tem so jo uporabljali za druge namene, med drugim za prevoz romarjev v Savdsko Arabijo. Leta 1970 so ladjo, ki se je takrat imenovala King Abdelaziz, poslali v razrez.
V svojem »kovčku« sem našel podatke o Slovencih, ki so v letih od 1956 pa do leta 1967 pripluli v Avstralijo prav na ladji Flaminie.:
- Zorko ABRAM, ( 1937 Škrbina, Komen -20216 Waverley)
- Nikolaj BRIC, (1931 Breginj- Melbourne )
- Darinka ČERVINSKI, rojena Stanič, (1934 Brestovica, Komen – 2023 Geelong)
- Kristina JANEŽIČ, rojena Vekar, (1930 Koče pri Postojni – 2013 Prabran)
- Veronika JURIČIČ, rojena Ferjan , (1936 Kranj – 2003 Romsey)
- Ludvik KASTELIC, (1930 Šembije – 20217Aschfield)
- Otto KROUS, (1927 Maribor – 1981 Footscray)
- Lucijano KRMAC, (1928 Marezige – 1974 Parramatta)
- Stanislav KRNC, (1931 Škocijan, Novo mesto – 1979 Canbera)
- Jože LAPUH, (1939 Kunšperek, Bistrica ob Sotli – 2010 Sydney)
- Janez OGRIZEK, (1934 Pristava, Sv Ema – 2000 Mymiong)
- Valeija ROPERT, rojena Ferjančič, (1928 Slap, Vipava – 2004 Hervey bay, Qld)
- Ivan SIROTIČ, (1937 Buzet, Hrvaška – 1978 Heidelberg)
- John ŠKRABAN, (1945 Murska Sobota – 2004 Blair Athol)
- Alojz TOMAŽIN, ( 1932 Raka na Dolenjskem- 2001 Melbourne)
- Mihael VARLJEN, (1906 Matulje, Hrvatska – 1973 Erskinveile)
- Milena VIDAU, rojena Ferlat ( 1932 – Opčine, Trst – 2011 Kew)
- Roza VIDMAJER, rojena Breg, (1934 Maribor – 2009 Melbourne)
- Ljudmila ZDRAŽIL, (1914 Maribor – 2002 Melbourne)
- Ivan ZUPAN, (1932 Šentrupert na Dolenjskem – 2001 Melbourne)
Kovček 