Ladja Fairsea je med leti 1949 in 1951 opravila več potovanj v Avstralijo pod okriljem Mednarodne organizacije za begunce (IRO), prevažala pa je razseljene osebe, ki jih je prizadela druga svetovna vojna. Kasneje jo je avstralska vlada najela za prevoz subvencioniranih priseljencev iz Velike Britanije, pa tudi iz Nove Zelandije.
Fairsea ima posebno mesto v spominih številnih priseljencev, ki so v obdobju po drugi svetovni vojni prispeli v Avstralijo. Bila je prva potniška ladja slavne ladjarske družbe Sitmar Line in prva nebritanska ladja, ki je prevažala subvencionirane priseljence iz Velike Britanije v Avstralijo. Med leti 1949 in 1969 je opravila skupno 81 potovanj med Evropo in Avstralijo ter postala redni prizor v avstralskih pristaniščih. Čeprav je bila v svojih zgodnjih letih videti skromna in neprijetna, so številni potniki kasnejša potovanja po prenovi opisovali kot razburljivo avanturo.
Osnovni podatki o ladji
- Dimenzije: 150 x 21,1 m
- Registrirana tonaža: 11.833 bruto ton (po letu 1958: 13.432 bruto ton)
- Hitrost: 16 vozlov
- Pogon: Dizelski motor Doxford / en vijak
- Ladjar: Sitmar Line
Zgodovina ladje
Prvotno imenovana Rio de la Plata, je bila ladja zgrajena za ameriško ladjarsko podjetje Moore-McCormick Line, za prevoz potnikov in tovora med New Yorkom in vzhodno obalo Južne Amerike. Zaradi začetka druge svetovne vojne pa je bila po splavitvi leta 1941 spremenjena v spremljevalno letalonosilko in vključena v britansko kraljevo mornarico kot HMS Charger.
Po krajšem obdobju v britanskih rokah je bila vrnjena Američanom, kjer je štiri leta služila v Tihem oceanu kot USS Charger. Po vojni je bila uporabljena kot vojaška transportna ladja, nato pa je bila leta 1949 prenovljena za prevoz migrantov. Prilagodili so jo za osnovno namestitev 1.800 potnikov, večinoma beguncev in razseljenih oseb iz Evrope, ki so iskali nov začetek v Avstraliji.
Kot izseljenska ladja za Avstralijo
Ladja Fairsea je svojo prvo pot kot izseljenska ladja začela 11. maja 1949, ko je izplula iz Neaplja v Italiji in 9. junija prispela v Melbourne. Redno je vozila migrante iz Italije v Avstralijo, vendar se je zaradi pogodbe z IRO vedno vračala prazna.
Po zaključku pogodbe z IRO leta 1952 je Sitmar Line začela ponujati plačljive prevoze v Avstralijo, kar je trajalo več let, z izjemo leta 1953, ko je bila ladja preusmerjena na linijo Quebec. Leta 1955 jo je najela avstralska vlada za prevoz subvencioniranih priseljencev iz Velike Britanije. Po obsežni prenovi leta 1957 je ladja dobila sodobnejšo namestitev z dodatnim krovom, klimatizacijo in novimi skupnimi prostori.
Izkušnje potnikov
Pred prenovo leta 1957 so bile razmere na ladji precej osnovne, kar so opazili tudi potniki. Veliki spalni prostori in skromna oprema so pustili močne vtise.
Frank Kriesl, ki je leta 1951 migriral iz Madžarske, je povedal:
“Fairsea je bila ogromna, predelana vojaška ladja brez kabin, samo veliki odprti prostori s trojnimi posteljami, tako utesnjenimi, da si se komaj lahko usedel. Moški so bili na enem delu, ženske na drugem. Povsod je bil močan vonj po razkužilu, zaradi katerega so nekateri bruhali.”
Po prenovi pa so mnogi potniki potovanja opisovali kot vznemirljivo izkušnjo. Doreen Hakowski, ki je leta 1956 migrirala iz Anglije, je povedala:
“Fairsea – naš dom za pet tednov – je bil najboljši del mojega življenja. Imeli smo čudovite obroke, plese, zabavo, igre na krovu in še veliko drugih aktivnosti. Ustavili smo se v Adenu in se peljali s kamelami. Niti spomniti se ne morem, da bi bila žalostna ob odhodu iz Anglije.”
Zadnje potovanje
Leta 1969, zahodno od Paname, je na ladji izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil strojnico. Zaradi starosti ladje (28 let) je bilo popravilo neekonomično. 9. julija 1969 je Fairsea odplula v italijansko La Spezio, kjer so jo razrezali.
Slovenci, ki so potovali v Avstralijo na krovu Fairsea:
- Vera GRŽINIČ, (1925 – Šmihel pri Šempasu – 2005 Springvale)
- Jože KALC, (1983 Kuteževo, Il. Bistrica – 2008 Sunshine)
- Danijel KNAFELC, ( 1933 Zagorje, Pivka – 2019 Thomstown)
- Marija KOLEDNIK, rojena Mesarič, (1927 Ormož – 2020 Gold Coast)
- Valerio LACHI, (1932 Opčine, Trst – 1975 Adelaida)
- Jože MARINAC, ( 1927 Novokračine, Il. Bistrica – 2011 Echua)
- Paško MATKOVIČ, (1938 Donja Lasta, Boka Kotarska – 2019 Corlette)
- Danijela MAVRIČ, rojena Jakin, (1928 Kozana, Gor. Brda- 1990 Greenwach)
- Lidija SABADIN, rojena Parovel, (1939 Sargaši, Koper – 1975 Reservoir)
- Frančiška SMRDEL, rojena Simčič, ( 1911 Radohova vas, Iv.Gorica – 1981 Melbourne)
- Rudi ŠEKINC, (1934 – 2004 Geelong)
- Marija URŠIČ, rojena Petrič, (1898 Dutovlje – 1974 W. Footscry)
- Silvestra VATOVEC, rojena Tony, (1938 Male Loče, Il.Bistrica – 2017 Pinnaroo)
Kovček 