Ladja General WC Langfitt je bila splavljena leta 1944 v Richmondu v Kaliforniji in je do konca druge svetovne vojne delovala kot vojaška transportna ladja. Po vojni je ostala v ameriški vojaški transportni službi vse do konca leta 1948.
Njena prva plovba z izseljenci je bila februarja 1949, ko je General WC Langfitt z evropskimi priseljenci zapustila Bremerhaven in 25. marca prispela v Buenos Aires. Že 22. maja 1949 je ladja zapustila Neapelj z 826 razseljenimi osebami iz Evrope in 17. junija 1949 prispela v Melbourne.
Na ta način se je General WC Langfitt pridružila skupini emigrantskih ladij, ki so skupaj z 40 drugimi plovili opravile kar 150 potovanj in v Avstralijo pripeljale begunce iz druge svetovne vojne. V svojem blogu Kovček sem že opisal druge ladje, kot so Skaubryn, Waterman, Castel Bianco, Flaminia, Fairsea, ter Slovence, ki so z njimi prispeli.
General WC Langfitt je opravila še dve plovbi v Melbourne – 22. septembra 1949 z 826 begunci in 14. januarja 1950 z 1.282 potniki.
Na krovu ladje so v Avstralijo prispeli tudi naslednji Slovenci:
- Slavko Ipavec (1930 Anhovo – 2002 Melbourne)
- Angela Tušek, roj. Šmit (1919 Hrastnik – 2000 Melbourne)
- Franc Vrhovec (1913 Stična – 1964 St. Albans)
Četrta in zadnja skupina, ki jo je v Avstralijo prepeljal General WC Langfitt, je prispela v Fremantle 18. februarja 1950. Ta skupina, sestavljena iz 1.118 razseljenih oseb poljskega porekla, je svojo pot začela konec januarja 1950. Njeno zgodbo opisuje knjiga iz leta 1995, Zgodba o generalu Langfittu: Poljski begunci pripovedujejo svoje izkušnje izgnanstva, razpršitve in ponovne naselitve (The Story of General Langfitt: Polish Refugees Recount Their Experiences of Exile, Dispersal, and Resettlement). Knjiga sledi poti skupine, ki je bila izgnana v Sovjetsko zvezo, od tam pa jo je pot zanesla skozi Iran, Indijo in vzhodno Afriko, vse do Avstralije.
Od 24. novembra 1954 do 30. aprila 1957 je General WC Langfitt opravila 32 potovanj med New Yorkom in Bremerhavnom v Nemčiji, pri čemer je prevažala evropske begunce v Združene države Amerike. V tem obdobju je ladja pomagala prepeljati več kot 45.000 madžarskih beguncev po revoluciji leta 1956.
Leta 1957 je ladja še dvakrat prepeljala begunce iz Evrope v Avstralijo, nato pa je maja 1958 pristala v New Yorku, kjer so jo vključili v Nacionalno obrambno rezervno floto.
Ladja je bila leta 1968 prodana podjetju Hudson Waterways Corporation iz New Yorka in preurejena v 13.489-tonsko kontejnersko ladjo z dolžino 193 metrov. Pod imenom SS Transindiana je leta 1969 začela prevažati kontejnerski tovor za družbo Seatrain Lines. Njena dolga in plodna zgodovina se je končala leta 1983, ko so jo razrezali v Brownsvillu v Teksasu.
General WC Langfitt je imela pomembno vlogo pri zgodovini evropskega izseljenstva in je postala simbol upanja za mnoge priseljence, ki so v novem svetu iskali boljše življenje.
Kovček 