Največ Slovencev je priplulo v Avstralijo na krovu Toscane.

Ladja SS Toscana je bila prvotno zasnovana kot del nove serije nemških ladij, znane kot razred “Weser”, zgrajenih za družbo Norddeutscher Lloyd. Skupaj s svojo sestrsko ladjo je bila leta 1923 zgrajena v Bremnu in poimenovana Coblenz in Saarbrücken. V začetku je lahko sprejela 98 potnikov v prvem razredu in 142 v drugem razredu. Ladji sta bili zgrajeni z nosilnostjo 9.429 bruto registrskih ton (BRT) in sta pluli na prestižni liniji iz Bremna proti Daljnemu vzhodu. Vendar je družba Norddeutscher Lloyd leta 1935 na to linijo uvedla nove ladje, ki so bile večje, sodobnejše in hitrejše (21 vozlov). Posledično so starejše ladje, ki so bile bistveno počasnejše (12,5 vozla), prodali, med njimi tudi Saarbrücken, ki jo je kupila italijanska družba Lloyd Triestino.

Poseben videz ladje
Čeprav so fotografije in razglednice ladje pogosto umetniško obdelane, je bila ena izmed najbolj opaznih značilnosti ladje njen nenavaden trup. Pod belo nadgradnjo se je ladijski trup močno razlikoval zaradi valovite strukture in masivnih stranskih stabilizatorjev, ki so potekali vzdolž ladje. Ti stabilizatorji, predhodniki današnjih sodobnih stabilizatorjev, so pomagali zmanjševati nihanje ladje. Kljub temu so fotografije in razglednice ladje te posebnosti pogosto prikrivale, da bi ladja delovala privlačneje za potnike.

Tehnične specifikacije ladje:

  • Zgrajena: 1924, AG Weser, Bremen, Nemčija
  • Sestrske ladje: Weser, Werra, Coblenz II, Trier II, Fulda II
  • Pogon: Trojna ekspanzija turbin
  • Hitrost: 12,5 vozla
  • Dolžina: 146 m
  • Nosilnost: 9.429 BRT (po obnovi 9.584 BRT)
  • Kapaciteta (po obnovi 1951): 890 potnikov

Od vojaške ladje do prevoznice migrantov
Leta 1935 je ladjo kupila italijanska vlada, jo preimenovala v Toscana in jo sprva uporabljala kot vojaško transportno ladjo. Leta 1937 je bila predana družbi Lloyd Triestino, kjer so jo preuredili v skromno ladjo za množične prevoze migrantov. Ladja je po prenovi sprejela okoli 2.000 potnikov, večinoma v spalnih prostorih na medpalubju, ki so jih prej uporabljali za tovor. Toscana je nato plula na linijah med Italijo in Južno Ameriko ter kasneje proti Vzhodni in Južni Afriki.

Med drugo svetovno vojno
Leta 1940 je bila Toscana skupaj s sestrsko ladjo preurejena v bolnišnično ladjo. Pobarvana je bila v belo in je postala ena redkih italijanskih ladij, ki so preživele drugo svetovno vojno brez poškodb. Septembra 1943 so ladjo prevzele zavezniške sile, vendar je bila leta 1945 vrnjena Italijanom.

Ponovna obnova in nova vloga
Leta 1947 so pri Lloyd Triestino izvedli obsežno prenovo ladje, ki je vključevala izboljšano stabilnost z dodatnimi stabilizatorji, podaljšan dimnik in novo notranjo opremo. Prenovljena Toscana je lahko sprejela 136 potnikov v razredu Saloon (z udobnimi dvoposteljnimi ali štiriposteljnimi kabinami) ter 690 potnikov v tretjem razredu (v skromnejših kabinah za šest oseb ali v večjih spalnicah na medpalubju). Tretji razred je imel tudi skromne, a prijetne salone.

Po prenovi je ladja opravljala prevoze na linijah med Italijo, Egiptom in Južno Afriko ter postala pomemben del migracijskih poti za številne evropske izseljence, vključno s Slovenci, ki so na njej odšli v Avstralijo za novim življenjem.

  • Marija BALOH, (1893 Celje- 1961 Riddels Creek, VIC)
  • Klavdij Carli, ( 1930 Trst -1969 Melbourne)
  • Avguštin COLJA, (1916 Komen – 1968 Melbourne)
  • Terezija CRESI, rojena Bratina, (1920 Dolga Poljana, Vipava – 2007 Footscray, Melbourne)
  • Viktor FERFOLJA, (1932 Brestovica na Krasu – 2020 Heidelberg, Melbourne)
  • Anton GOJAK, (1932 Gojak, Golac – 2021 Adelaida)
  • Marija GRIL, rojena Šajn, (1930  Knežak – 2023 Grensbourgh, Melbourne)
  • Rudi ISKRA, (1934 Zabiče, Il. Bistrica – 2015 Grensbourgh, Melbourne)
  • Rudolf JAKSETIČ, ( 1932 Podgraje Il.Bistrica – 2001 Melbourne)
  • Jožefa JOŽELJ, rojena Kotnik, (1937 Lipsenj, Cerknica – 2021 Bankstown, Sydney)
  • Margareta KALC, ( 1909 Prezid –  1976 Port Kembla,Wolongong)
  • Franc KERMOLJ, ( 1932 Sceto, Komen –  1968 Celtenham, Sydney)
  • Ciril KOCBEK,  ( 1934 Ljubljana – 2011 Sydney)
  • Jože KOSI , ( 1927 Hr anjigovci, Ormož – 2022 Melbourne)
  • Anton KUSTEC , ( 1927 G. Bistrica, Prekmurje – 1978 Mooloolaba , QLD)
  • Frančiška LUDVIK, rojena Fatur, ( 1930 Zagorje, Pivka – 2027  East Keilor, Melbourne)
  • Pavla MARINOVIČ, rojena Murovec, (1918 Idrija – 2020 Redclife, QLD)
  • George MARINOVIČ, (1919 Zadar – 2002  Redclife, QLD)
  • Ernesta MEŽNAR, rojena Ferroli, ( 1922 Nova Sušica, Košana – 2019 Gawler, SA)
  • Peter NATLAČEN, ( 1934 Orehek, Postojna – 2011 Melbourne)
  • Amalija PAHOR, rojena Pangos, (1928 Brestovica, Komen – 1975 Albert park, Adelaida)
  • Alojzija PARADISO, rojena Batič, ( 1918 Lokavec – 1990 Auburna, Sydney)
  • Marija PENKO, rojena Sedmak, (1937 Zagorje pri Pivki – 2015 Glen Waverly, Melbourne)
  • Vera POTOČNIK, rojena Pernek, ( 1930 Maribor – 1971 Reservoir, Melbourne)
  • Bruno PRINČIČ, ( 1938 Vipolže, Brda  – 2010 Sydney)
  • Jože SKALA, ( Kravčji vrh, Semič -2002 Dural, Sydney)
  • Vida SLUGA, rojena Cetin, ( 1934 Merče, Kozina – 2020 Torquaqay, Melbourne)
  • Pepi STIBILJ, ( 1909 Plače – 1979   Culfield, Melbourne)
  • Frančiška STIBILJ, rojena Renko, (1906 Prem-1974 Brighton, Melbourne)
  • Jože ŠAJN, (1918 Knežak, Il. Bistrica – 1974 Kew, Melbourna)
  • Frančiška ŠAJN, rojena Šajn , (1927 Knežak,Il. Bistrica -2023 Melbourne)
  • Marija ŠKABAR, rojena  Stantič, (1928 Temenica na Krasu- 2015 Hawthorn, Melbourne)
  • Milan ŠTRASBERGER, (1939 Šmarjeta, Novo mesto – 2018 Silkwood, QLD)
  • Anton ŠUSTAR, (1930 Trpčane, Il. Bistrica – 2023 Newport, Sydney)
  • Frank TKALČEVIČ, (1937 Lipe , Hrvaška – 2011 Glen Waverly, Melbourne)
  • Albin TOMŠIČ, (1934 Drskovče, Pivka – 2020 Summer, Sydney)
  • Jožef VUZEM, (1937 Jurovski dol, Slov. gorice – 2015 St.Albans, Melbourne)
  • Marija VUZEM, (1935 Vuzenica – 2008 Adelaida)
  • Frank ZADEL, (1933 Zagorje, Pivka – 2021 Footscray, Melbourne)

Toscana tako ni bila le ladja, ampak simbol upanja in novih priložnosti za tisoče migrantov.

Komentiraj