V majhni vasi Zagorje pri Pivki se skriva zanimiva zgodba, povezana z gostilno, ki danes žal več ne obratuje. Pred mnogimi leti, še lahko rečemo pred desetletji, sem se tam pogosto ustavil. V preddverju gostilne, tik pred točilnico, me je vedno znova očarala fotografija velike čezmorske ladje, ki je bila uokvirjena v lepo rezljan okvir z medeninasto ploščico. Barve slike so bile žive in prikazovale mogočno ladjo, ki pluje po razburkanem morju. Šlo je za eno izmed dveh skoraj identičnih ladij – Saturnia ali Vulcania – ki sta ju v 20. stoletju upravljali italijanski ladjarski družbi Cosulich Line in pozneje Italijanska linija (Italia Società di Navigazione).
LADJI SATURNIA IN VULCANIA
Saturnia in Vulcania sta bili zgrajeni v ladjedelnici Cantieri Riuniti dell’Adriatico v Monfalconu (Tržič) za družbo Cosulich Line iz Trsta. Saturnia je bila splovljena leta 1925, Vulcania pa leto dni pozneje. Obe ladji sta bili takrat med najmodernejšimi potniškimi ladjami, saj sta ponujali kabine z zasebnimi balkoni, kar je bilo za tisti čas prava redkost.
Tehnični podatki ladij:
- Dolžina: 192,5 metra
- Širina: 24,3 metra
- Bruto tonaža: 23.940 BRT
- Pogon: Dva dizelska motorja Burmeister & Wain
- Hitrost: Prvotno 19,25 vozlov (35,65 km/h), po nadgradnji 22 vozlov (41 km/h)
- Kapaciteta: Več kot 1.000 potnikov v različnih razredih
Ladji sta sprva pluli po severnem in južnem Atlantiku ter prevažali tako premožne potnike kot tudi izseljence, ki so iskali boljše življenje v Ameriki ali Avstraliji. Po drugi svetovni vojni, ki sta jo preživeli skoraj nepoškodovani, sta se obe vrnili v službo pri Italijanski liniji. Saturnia je bila razrezana leta 1965, Vulcania pa je po preimenovanju v Caribia še nekaj let služila drugi družbi, dokler ni bila leta 1974 prav tako razrezana.
FOTOGRAFIJA, KI JE NAVDIHNILA IZSELJENSTVO?
Gostilna v Zagorju je s svojo fotografijo Vulcanie ali Saturnie nemara igrala pomembno vlogo pri odločitvah vaščanov za izselitev. Plakat ali umetniška reprodukcija ladje je verjetno nastala v 50. letih 20. stoletja, ko sta ladji še vedno redno prevažali migrante v Avstralijo in drugod po svetu. Reklamne razglednice z enakimi motivi so bile tedaj pogoste in so oglaševale udobje ter varnost potovanja z ladjami Italijanske linije.
Gostilna v Zagorju je bila priljubljeno zbirališče krajanov. Tamkajšnji plakat, ki je vabil v širni svet, je nemara spodbudil številne vaščane, da so se odločili za izselitev. Danes vemo, da se je v Avstralijo iz Zagorja preselilo vsaj 39 ljudi, ki so tam tudi ostali do svoje smrti. Ali je bila ravno slika ladje tista, ki je odločilno vplivala na njihovo življenjsko pot, ni mogoče trditi z gotovostjo, a njena simbolika je bila zagotovo močna.
IZGINOTJE ZNAMENITE FOTOGRAFIJE
Usoda slike je zavita v tančico skrivnosti. Gostilna v Zagorju ne obratuje že vrsto let, zadnji lastnik pa je bil ugledni slavist in publicist Silvo Fatur, dolgoletni ravnatelj postojnske gimnazije. Ko sem ga pred leti povprašal o fotografiji, je bil sam presenečen nad njenim izginotjem. Kdo jo je vzel ali ukradel, ostaja neznano.
Silvo Fatur mi je pred smrtjo leta 2023 želel pomagati raziskati to zgodbo, vendar žal ni uspelo razjasniti, kaj se je zgodilo z znamenito fotografijo. Kljub temu sva iz pozabe iztrgala zgodbe 39 vaščanov, ki so v iskanju boljšega življenja odšli v Avstralijo.
RAZMIŠLJANJE O VPLIVU
Ali lahko umetniška slika v gostilni vpliva na življenjske odločitve? Morda. Vulcania in Saturnia nista bili zgolj ladji, ampak simboli upanja, odkrivanja novih svetov in priložnosti. Za vaščane Zagorja pri Pivki, ki so vsakodnevno hodili mimo tega plakata, je morda prav ta vizualna podoba prebujala željo po spremembi in odhodu v svet.
Fotografija ladje, ki je nekoč krasila gostilno v Zagorju, danes ostaja le še spomin. Toda njena zgodba živi naprej – v zgodbah ljudi, ki so se odločili stopiti na ladjo in poiskati srečo na drugem koncu sveta.
Kovček 