Foto: Obisk pevcev PZ Triglav iz Sydneya na Koroškem v Avstriji
V torek, 7. januarja, je v bolnišnici Concord v Sydneyju, Avstralija, v 95. letu starosti umrl Karlo Lenarčič, dolgoletni aktiven član slovenskega društva Triglav v Sydneyju.
Rodil se je 15. junija 1930 v vasi Narin blizu Pivke. V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja se je kot delavec na železniški postaji v Pivki odločil, da bo prenehal opravljati delo materialnega manipulatorja in poiskal srečo daleč stran – v Avstraliji. Pričakovanja so bila velika, zato odhod ni bil pretežak. Tudi slovo od domačih je bilo hitro, prav tako od sosede Milke, takrat 16-letnega dekleta.
Avstralija pa za Karla, kot za mnoge druge priseljence, sprva ni bila prav obetavna. Prva štiri leta je delal na žagi, daleč od “civilizacije”. Vročina je bila neznosna, delo naporno, domotožje pa je raslo z vsakim dnem. Tudi ko je našel boljše delo v Sydneyju, ga misli na domači Narin niso zapustile.
Ko je izvedel, da se je v Melbourne preselila tudi njegova nekdanja soseda Milka, zdaj 20-letna, so se spomini na domačo vas in ideje o vrnitvi v Jugoslavijo še bolj okrepili. A delo v podjetju, kjer je sestavljal električne omarice, ga je tako pritegnilo, da se je začel dodatno izobraževati. Kljub vsemu pa je Milka ostala v njegovih mislih, zato ji je pisal pisma v Melbourne.
Ob svoji 90-letnici je na radijski postaji SBS v Sydneyju razkril prav posebno skrivnost – romantično pismo, ki ga je Milki poslal:
Vsaka ptička ti prepeva.
Vsaka rožica naj ti cveti.
Vs naj ti draga razodeva,
Da srce zate gori.
Ne muči me sreče
In reci mi da,
Ker ljubljena boš do konca sveta.
Ko te vrstice prečitaš, odgovor mi daj.
Samo ti si mi sreča
Za drugo na svetu mi ni.
Temna luna, temna noč,
Tebi draga lahko noč.
Milkin odgovor je bil hiter in nedvoumen: poroka. Leta 1960 sta se poročila in v zakonu imela sina, hčerko ter tri vnuke.
Karlo in Milka sta bila aktivna člana slovenskega društva Triglav. Karlo je bil zlasti predan pevskemu zboru, kjer je navezal številna prijateljstva. Nikoli ni pozabil tritedenske turneje Triglavskega pevskega zbora po Sloveniji in Avstriji, prav tako pa se je z veseljem spominjal gostovanja »Hrušiških fantov« iz Hrušice pri Podgradu, ki jih je osebno gostil.
Ljubezen do petja, dela in svoje družine mu je pomagala premagati domotožje. Električne omarice, ki jih je izdeloval več kot 30 let, so mu prinesle poklicno zadovoljstvo. Balinanje, ki ga je z veseljem igral skoraj do konca življenja, je bil njegov način ohranjanja stika s slovenskimi prijatelji.
Karlo je kljub svoji visoki starosti ostal zdrav in srečen. Še nekaj mesecev pred smrtjo je dejal:
»Čeprav me noge malo matrajo in so nekako trde, bi še rad enkrat šel v Slovenijo.«
V življenju je dočakal dolgo in izpolnjeno starost, obdano z Milkino ljubeznijo, delom in spomini. Takšna sreča je privilegij, ki je le redkim dan.
Kovček 