Ladja Surriento je imela zanimivo in bogato zgodovino, ki je zaznamovala številne evropske izseljence na njihovi poti v novo domovino. Prvotno zgrajena leta 1928 kot potniška ladja MS Santa Maria je v drugi svetovni vojni služila kot vojaški transport USS Barnett. Po vojni jo je leta 1948 kupil italijanski ladjar Achille Lauro in jo preuredil v moderno potniško in izseljensko ladjo za dolge plovbe, zlasti v Avstralijo in Južno Ameriko.
Preureditev in nova vloga
Obsežna devetmesečna prenova v ladjedelnici v Genovi je Surriento spremenila v sodobno potniško ladjo. Ladja je dobila elegantno podobo s podaljšanim premcem, povečano nadgradnjo ter novo belo zunanjostjo z modrimi dimniki, na katerih je bil prepoznavni znak Flotte Lauro. Notranjost je bila popolnoma prenovljena in prilagojena dvema razredoma potnikov: 187 v prvem razredu in 868 v turističnem razredu. Medtem ko so bile kabine prvega razreda prostorne in opremljene z lastnimi sanitarijami, so izseljenci v turističnem razredu bivali v večposteljnih kabinah ali celo v skupnih spalnicah.
Plovbe v Avstralijo
Prva pot v Avstralijo se je začela 22. maja 1949, ko je Surriento izplula iz Genove in preko Neaplja, Marseilla, Sueza ter Kolomba prispela v Fremantle. Nato je nadaljevala pot do Melbourna, Sydneya in nazadnje Brisbanea, kamor je prispela 30. junija 1949. Med postankom v Avstraliji so na ladji organizirali slavnostni sprejem za lokalne veljake, obenem pa so se izkrcali prvi italijanski priseljenci.
Surriento je do leta 1956 redno plula na avstralski liniji. Leta 1952 je doživela manjšo prenovo, pri kateri so kabine prilagodili novim standardom. Zadnjo pot v Avstralijo je začela 30. avgusta 1956, a so v Fremantlu odkrili pomanjkljivosti v reševalni opremi, zaradi česar je bila kaznovana in je morala prestati dodatna popravila. Po zamudi je prispela v Sydney 3. oktobra 1956, naslednji dan pa se je za vedno poslovila od avstralskih voda.
Kasnejša usoda in konec službe
Po letu 1956 je Surriento nadaljevala plovbo na relaciji med Evropo in Južno Ameriko. Leta 1965 jo je Flotta Lauro umaknila iz uporabe, kmalu zatem pa jo je za krajše obdobje najela izraelska družba Zim Lines za povezavo med Haifo in Marseillom. Po koncu najema leta 1966 ni bilo več povpraševanja po njenih storitvah, zato so jo prodali v razrez. 30. septembra 1966 je priplula v La Spezio, kjer so jo razstavili.
Zapomnila se bo kot izseljenska ladja
V skoraj štirih desetletjih službe je Surriento prepeljala nešteto izseljencev, ki so začeli novo življenje v Avstraliji in Južni Ameriki. Čeprav danes ni več na morju, ostaja v spominu mnogih, ki so na njej preživeli prelomne trenutke svojega življenja.
V “kovčku” sem našel tudi podatek, da je na njej 28. avgusta 1955 v Melbourne priplula tudi Ana Campaner, rojena Lenkič (1910 v Breginju). Umrla pa je 19. novembra 1977 tudi v Melbournu.
Kovček 