Daleč stran od doma, na drugem koncu sveta, pod zvezdami Južnega križa, je v Avstraliji ostal povsem sam. 7. februarja 1974 je v Kingswoodu v Adelaidi umrl Mathew Riber. Star je bil nekaj več kot šestdeset let, vendar nihče ni vedel njegove natančne starosti. Bolnišnično osebje je vedelo le to, da je v Avstralijo prišel iz Jugoslavije, iz vasi Stramec pri Vojniku blizu Celja.
Ko se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo in je postalo jasno, da v Adelaidi nima ne sorodnikov ne prijateljev, se je osebje bolnišnice obrnilo na slovenskega duhovnika patra Bazilija. Ta ga je nekajkrat obiskal in od njega izvedel, da se pravzaprav piše Reberšek, a si je priimek spremenil v Riber, da bi ga Avstralci lažje izgovarjali.
Mathew ni imel družine. V Sloveniji je imel le brata Franca, s katerim pa že dolga leta nista imela stikov. Njegova življenjska pot pred odhodom v Avstralijo je bila nenavadna in redka za slovenskega izseljenca – pred selitvijo v Avstralijo je namreč deset let živel v Zagrebu na Hrvaškem, še prej pa v Beogradu v Srbiji. Kljub temu, da ga je pater Bazilij večkrat obiskal, mu Mathew ni razkril veliko o svoji preteklosti, zato ne vemo, kaj je v teh krajih počel in kakšno delo je opravljal.
Po prihodu v Avstralijo se je najprej naselil v Brisbanu, vendar se je kasneje zaradi zdravstvenih težav preselil v Adelaido. Tam je kmalu zatem umrl. Ni imel sorodnikov, ki bi se poslovili od njega, in ni znano, ali je brat France sploh izvedel za njegovo smrt.
V tistem času so bile takšne zgodbe žal pogoste. Mnogi slovenski izseljenci, ki so prišli v Avstralijo v iskanju boljšega življenja, so v starosti ostali sami. Slabo so govorili angleško, družine niso imeli, tudi prav veliko prijateljev ne. Umirali so v bolnišnicah, pogosto brez vsakogar ob sebi.
Ta zapis je majhen poskus, da spomin na takšne ljudi ne zbledi v popolno pozabo.
Kovček 