Po koncu druge svetovne vojne so mnogi Evropejci zapustili domovino v iskanju boljšega življenja. Ena izmed ladij, ki je pisala zgodbe emigracije, je bila SS Dundalk Bay. Njena potovanja so prevažala ne le ljudi, temveč tudi njihove upe in pričakovanja v daljne kraje, kot sta Avstralija in Nova Zelandija.
Ladja je bila prvotno zgrajena leta 1937 kot nemška vojaška ladja Schleier, namenjena odstranjevanju min. Med vojno je služila v nemški mornarici, a se je njena usoda spremenila, ko so jo po vojni zasegli Britanci. Britansko ministrstvo za transport jo je preimenovalo v Dundalk Bay, po zalivu ob irski obali, in jo vključilo v svoj ladijski promet. Uporabljali so jo predvsem za prevoz emigrantov v okviru množičnih povojnih migracijskih valov.
Med letoma 1949 in 1951 je SS Dundalk Bay opravila več prevozov iz Evrope v Avstralijo in Novo Zelandijo. 16. aprila 1949 je iz Trsta odplula v Sydney, 14. septembra 1949 iz Neaplja v Melbourne, 21. novembra 1949 pa je znova zapustila Trst, tokrat z destinacijo Melbourne. Poleg Avstralije je ladja prevažala tudi priseljence na Novo Zelandijo – 20. marca 1949 je izplula iz Trsta v Wellington, pri čemer so bili potniki predvsem emigranti iz italijanskega begunskega taborišča v Grugliascu.
Med tistimi, ki so potovali z ladjo SS Dundalk Bay, sta bila tudi dva Slovenca: Leopold Matelič, rojen leta 1926 v Livških Ravnah pri Kobaridu, in Gizela Vuga, rojena leta 1925 v Goriških Brdih. Leopold Matelič je preminil 4. maja 2022 v mestu Wesmeas, medtem ko je Gizela Vuga umrla 11. decembra 2021 v Stafford Lakesu.
Po več letih prevozov emigrantov je ladja leta 1957 prešla v roke podjetja J.A. Billmeir & Co. iz Londona, ki jo je preimenovalo v Westbay in jo nato uporabljalo kot tovorno ladjo. Čeprav danes o SS Dundalk Bay ni veliko znanih podatkov, ostaja del zgodovine evropske povojne migracije, saj je številnim družinam omogočila nov začetek na drugem koncu sveta.
Kovček 