Ladja SS Aurelia je bila ena izmed številnih plovil, ki so v drugi polovici 20. stoletja prevažala evropske emigrante v Avstralijo in druga čezmorska območja. Njena zgodba sega v leto 1938, ko je bila splovljena kot MS Huascaran, potniško-tovorna ladja nemške družbe Hamburg America Line. Zgrajena je bila v ladjedelnici Blohm & Voss v Hamburgu in je imela kapaciteto za 58 potnikov prvega razreda. Njen prvotni namen je bil prevoz potnikov in tovora med Evropo in Južno Ameriko, a je izbruh druge svetovne vojne njeno usodo korenito spremenil.
Po vojni je bila ladja leta 1947 prodana kanadski družbi Canadian Pacific Line in preimenovana v MS Beaverbrae. V Kanadi so jo predelali za prevoz emigrantov – lahko je sprejela 74 potnikov v kabinah in dodatnih 699 v skupnih spalnicah. Od leta 1948 do 1954 je opravila 51 potovanj in v Kanado pripeljala več kot 38.000 priseljencev, med katerimi so bili številni Evropejci, ki so po vojni iskali boljše življenje.
Leta 1954 je ladjo kupila italijanska družba Cogedar Line in jo temeljito predelala v potniško ladjo s kapaciteto 1.124 potnikov. Preimenovali so jo v Aurelia, jo registrirali v Genovi in namenili za prevoz emigrantov v Avstralijo in Novo Zelandijo. Ladja je imela moderne kabine za dve do osem oseb, nekaj luksuznih kabin s kopalnico, klimatizirane prostore in prostorne družabne prostore. Svojo prvo pot iz Trsta v Sydney je začela 13. maja 1955, novembra istega leta pa je začela redno pluti iz Genove v Avstralijo.
Aurelia je med letoma 1960 in 1964 večkrat prepeljala emigrante iz različnih evropskih pristanišč v Fremantle v Avstraliji. Na teh potovanjih so se med potniki znašli tudi številni Slovenci, ki so iskali novo priložnost v daljni deželi. Med njimi so bili Jolanda Barič iz Reke, Štefan Batori iz Prekmurja, Kurt Bohl iz Maribora, Danijel Brkovec z Jezerskega, Vladimir Gregorič iz Malega Brguda, Alojz Horvat iz Vadarcev, Anton Laznik iz Šempasa, Milan Lotrič iz Ljubljane, Franc Rolih iz Ratečevega Brda in številni drugi.
Potovanje z ladjo v Avstralijo je bilo dolgotrajno in naporno, vendar je za mnoge pomenilo novo upanje. Ladja je nudila osnovne udobnosti, a so bili potniki pogosto stisnjeni v skupne spalnice. Kljub temu so potovanja zaznamovali tudi trenutki veselja, saj so se na krovu rojevala nova prijateljstva in se oblikovale skupnosti, ki so priseljencem kasneje pomagale pri vključevanju v novo okolje.
Aurelia je do sredine 60. let še naprej prevažala emigrante, nato pa je bila njena vloga postopoma opuščena. Ladja, ki je v svoji dolgi zgodovini nosila različna imena in opravljala različne naloge, je odigrala pomembno vlogo v povojni emigraciji. Njeni potniki, med njimi tudi številni Slovenci, so v Avstraliji začeli novo življenje, prispevali k razvoju nove domovine in ohranili delček slovenskega duha v tujini.
Kovček 