Foto: Janez (Jože ) Železnik , drugi z leve
V zgodbi slovenskega izseljenstva se je večkrat ponovil motiv mladeniča, ki zapusti domovino v iskanju boljšega življenja, pri tem pa izgubi stik z domačimi. Ena takšnih zgodb je tudi zgodba Janeza (Jožeta) Železnika, ki se je rodil 6. decembra 1944 v Ljubljani kot najstarejši izmed treh otrok. Njegova pot ga je vodila daleč od doma, v neznano, a na koncu se je le znova povezal s svojimi najbližjimi.
Leta 1960, ko je bil še srednješolec, se je Janez odločil za emigracijo. Njegova odločitev je bila drzna, saj dolgo časa domači sploh niso vedeli, kam je odšel. Najprej se je zatekel v Italijo, nato pa kmalu z ladjo odplul v Avstralijo. Tam je našel svoj novi dom v Baragovem domu v Kew v Melbournu, kjer so ga sprejeli slovenski rojaki, ki so mu pomagali postaviti temelje novega življenja.
Izbral je poklic pleskarja, ki mu je omogočal preživetje in ga pozneje vodil v Wollongong, obmorsko mesto, kjer se je dokončno ustalil. Janez ni nikoli ustanovil svoje družine, a to ne pomeni, da je bil osamljen. Bil je izjemno družaben in priljubljen med slovenskimi rojaki, ki so ga cenili zaradi njegove velikodušnosti in pripravljenosti pomagati. Redno je sodeloval v verskem življenju, prihajal k slovenskim svetim mašam v Figtree in Merrylands, bral berila in pasijon v velikem tednu ter bil aktiven član Slovenskega kluba Planica Wollongong, kjer je opravljal vlogo referenta za šport.
Poleg tega je bil velik ljubitelj športa, predvsem šaha, in se je z veseljem udeleževal klubskih in športnih tekmovanj doma in v drugih mestih, kot so Sydney, Canberra in Albury. Njegova predanost športu se je kazala tudi v tem, da je do zadnjih dni spremljal športna dogajanja – še zimske olimpijske igre v Sočiju si je ogledal, preden je zapustil ta svet.
V Wollongongu se je najbolj povezal z družino Sirc, ki mu je stala ob strani kot prava družina. Pozneje se je ponovno povezal tudi s svojimi domačimi, kar je bilo zanj veliko olajšanje. V bolezni sta mu stali ob strani sestra Meri in Angela Sirc, ki sta zanj skrbeli z vso ljubeznijo.
Janez (Jože) Železnik je preminil 24. februarja 2014 v bolnišnici v Wollongongu. Njegov pogreb je bil odraz njegovega bogatega družbnega življenja in priljubljenosti med rojaki. Slovenska cerkev v Figtreeju je bila na dan slovesa premajhna za vse, ki so mu prišli izkazat zadnjo spoštljivost. Prisotni so bili tudi predstavniki slovenskih društev iz Sydneyja in Canberre. Po pogrebnih molitvah je bil upepeljen v krematoriju Lakeside v Kanahooki.
Janez (Jože) Železnik je bil mož, ki so ga imeli vsi radi. Bil je izgubljen, a znova najden – v srcu svojih domačih in prijateljev. Njegova zgodba je le ena izmed mnogih, ki govorijo o izseljenski usodi, a hkrati izžara sporočilo, da se vezi nikoli zares ne pretrgajo.
Kovček 