

Foto: simbolna ilustracija upokojenega polkovnika
11. avgusta 1977 je v Avstraliji umrl Lujo Pogačar, človek, o katerem je znanih le malo podatkov, a je bil v svojem času pomembna osebnost. V predvojni Jugoslaviji je dosegel čin polkovnika in opravljal častno ter odgovorno nalogo adjutanta kraljice Marije. Njegova bližina kraljevskemu dvoru priča o njegovi zanesljivosti, predanosti in uglednem položaju, ki ga je imel v tedanji jugoslovanski vojski.
Po drugi svetovni vojni je bil med prvimi Slovenci, ki so se podali na pot v Avstralijo, kjer si je skušal ustvariti novo življenje. A usoda mu ni bila naklonjena – v tej daljni deželi ni imel ne sorodnikov ne širokega kroga prijateljev. Njegova osamljenost je z leti le še naraščala, in zadnja leta je preživel v domu Rdečega križa. Tam so mu nudili oskrbo, poskrbeli pa so tudi za njegov pogreb, saj drugih, ki bi ga lahko pospremili na zadnjo pot, ni bilo.
Njegova zgodba ostaja v veliki meri zavita v tančico neznanega. Tudi rojstni kraj in leto rojstva nista znana, kar še poudarja njegovo samotno življenjsko pot. Kljub temu pa spomin nanj živi kot na človeka, ki je nekoč stal ob kraljevskem dvoru in pozneje končal svoje dni daleč od domovine, pozabljen in brez bližnjih. ( Vir: Misli 1977/8)