Anton Mamič se je rodil 9. januarja 1929 v Grgarju pri Novi Gorici kot drugi otrok v družini Franca Mamiča in Štefanije, rojene Černe. Kot mladenič je v iskanju boljšega življenja zapustil rodno Slovenijo in decembra 1950 prispel v Avstralijo. Njegova prva postaja je bil Bronte Park v bližini Hobarta na Tasmaniji, kjer se je zaposlil kot mehanik pri hidroelektrični upravi.
Za Antona je bila Tasmanija nova dežela, polna izzivov in priložnosti. Delo v hidroelektrarni je bilo težavno, a nujno potrebno za njegovo preživetje in postavitev temeljev za prihodnost. Kot mehanik je bil odgovoren za vzdrževanje strojev, ki so omogočali nemoteno delovanje elektrarn. Delovne razmere so bile zahtevne, saj je bilo področje pogosto izpostavljeno nepredvidljivemu vremenu, z mrzlimi zimami in mokrimi poletji.
A tudi v teh težkih pogojih Anton ni izgubil poguma. Hitro se je vključil v tamkajšnjo skupnost delavcev, kjer je navezal prijateljstva s priseljenci iz različnih delov Evrope. Prosti čas je pogosto preživel v družnbi rojakov, kjer so skupaj obujali spomine na domovino in sanjali o svetlejši prihodnosti.
Po treh letih dela in življenja na Tasmaniji je leta 1953 zapustil otok in se preselil v Newcastle na celinski Avstraliji. Tam je svojo poklicno pot nadaljeval kot avtomehanik in si s svojo marljivostjo ustvaril uspešno kariero. Skozi leta je postal ne le ugleden obrtnik, ampak tudi izumitelj, ki je s svojimi inovacijami prispeval k razvoju avtokleparske industrije.
Kljub uspehu v novem svetu Anton ni pozabil na Slovenijo. Pogosto jo je obiskoval in ostal povezan s svojo družino in rojaki. Njegova zgodba je priča vztrajnosti, trdega dela in ljubezni do družine, ki so mu omogočili, da je v daljni deželi ustvaril novo, a nikoli pozabljeno slovensko zgodbo.
Kovček 