
Slavko Vaupotič je bil človek, ki je vse svoje življenje posvetil avtomehaniki in avtoličarstvu. Rodil se je 20. maja 1936 v Ormožu, leta 1967 pa se je podal na drugo stran sveta – v Avstralijo, kjer je iskal boljše priložnosti za življenje in delo.
Sprva se je zaposlil kot avtoklepar pri podjetju Ford v Wollongongu, a njegova strast do tega poklica ga je kmalu spodbudila, da je stopil na samostojno pot. Po nekaj letih je odprl svojo delavnico »Stan’s Smash Repairs« v kraju Primbee. S svojim znanjem, natančnostjo in marljivostjo si je hitro pridobil sloves enega najboljših avtokleparjev in avtoličarjev v Wollongongu in okolici. Imel je veliko strank, a še več prijateljev, saj je bil znan kot dober človek, vedno pripravljen pomagati.
Leta 1985 je v njem vzklila želja, da bi svoje znanje in izkušnje prenesel nazaj v domovino. Vrnil se je v Slovenijo s ciljem, da nadaljuje svoje delo v domačem okolju. A razmere niso bile take, kot si jih je predstavljal, zato se je odločil, da se vrne v Avstralijo. Tokrat se je naselil v mestu Orange v Novi Južni Wales, kjer je skupaj s sinom Slavkom ponovno odprl avtomehanično delavnico. Kljub selitvam in spremembam v življenju je ostal zvest svojemu poklicu in strasti do avtoličarstva, ki ga je spremljala vse do zadnjih dni.
Slavko Vaupotič ni bil zgolj vrhunski mojster svojega poklica, temveč tudi predan član slovenske skupnosti v Avstraliji. Bil je eden od ustanovnih in doživljenjskih članov slovenskega kluba Planica v Wollongongu, kjer je sodeloval pri številnih dejavnostih, ki so povezovale rojake v tujini.
Zadnja leta njegovega življenja so bila zaznamovana z boleznijo, a ostal je obdan z ljubeznijo svoje družine in spoštovanjem prijateljev. 16. maja 2006 je umrl v Orange-u. Na pogrebnih molitvah v Memorial Chapel se je od njega poslovilo veliko slovenskih rojakov in prijateljev, ki so mu izkazali zadnjo čast. Po upepelitvi je ostal v spominih vseh, ki so ga poznali kot predanega delavca, družinskega človeka in zvestega prijatelja.
Slavkova življenjska pot je bila polna izzivov, a vselej ga je vodila neomajna predanost svojemu delu in družini. Čeprav je za kratek čas poskusil ponovno zaživeti v Sloveniji, je njegovo srce ostalo v Avstraliji, kjer je preživel večino svojega življenja in kjer je pustil neizbrisen pečat.