Ladja TN Sydney je bila ena izmed ključnih ladij italijanske flote Flotta Lauro, ki je v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja prevažala izseljence v Avstralijo. Tako kot njena sestrska ladja TN Roma je bila prvotno zasnovana kot tovorna ladja tipa C3, nato pa med drugo svetovno vojno predelana v pomožno letalonosilko britanske kraljeve mornarice. Po vojni sta obe ladji doživeli obsežno prenovo in postali prestižni potniški ladji, ki sta ponujali novo raven udobja za številne izseljence na poti v Avstralijo.
Iz vojnega v potniško življenje
TN Sydney je bila prvotno zgrajena v ladjedelnici Western Pipe & Steel Co v San Franciscu kot tovorna ladja Croatan, a je bila med vojno preoblikovana v letalonosilko HMS Fencer. Po koncu vojne je bila vrnjena ameriški mornarici in več let ležala v rezervni floti v Jacksonvilleu na Floridi. Leta 1950 jo je kupila italijanska ladijska družba Flotta Lauro, ki jo je v Neaplju popolnoma prenovila v potniško ladjo.
Prenovljena TN Sydney je bila dolga 150 metrov, široka 21 metrov in je imela kapaciteto za skoraj 1100 potnikov. Opremljena je bila s turbinami DRG, ki so ji omogočale hitrost 17 vozlov. Njena bela trup in značilni modri dimnik s Flotta Lauro logotipom sta postala prepoznavni znak ladij družbe. Potniške kabine in javni prostori so bili oblikovani z italijanskim občutkom za eleganco, kar je potnikom ponujalo udobno in prijetno potovanje.
Prve poti proti Avstraliji
Ladja je svojo prvo plovbo začela septembra 1951 iz Genove. Po postankih v Neaplju, Messini in Port Saidu se je podala na dolgo pot čez Indijski ocean proti Avstraliji, pri čemer je pristala v Fremantlu, Melbournu, Sydneyju in Brisbanu. Njene redne poti so bile namenjene predvsem prevozu evropskih izseljencev, ki so v Avstraliji iskali novo življenje.
Med potovanji na južno poloblo so bile turistične kabine polne priseljencev, ki so potovali s pomočjo avstralskega programa subvencioniranih prevozov, medtem ko so se na severni poti ladje pogosto polnile z obiskovalci iz Avstralije, ki so potovali v Evropo na počitnice ali obiske sorodnikov.
Poznejša leta in preobrazbe
TN Sydney je v začetku šestdesetih let postopoma izgubljala pomembnost kot izseljenska ladja, saj so letalski prevozi postajali vse bolj priljubljeni. Leta 1963 je njene redne linije v Avstralijo prevzela nova ladja Surriento, TN Sydney pa je začela opravljati transatlantske plovbe iz Genove v New York.
Ladja je v letih 1965–1966 prevažala potnike tudi na liniji med Neapljem in La Guairo v Venezueli. Zaradi zmanjšanega povpraševanja je bila leta 1967 prodana in preusmerjena v križarjenja po Sredozemlju. Sledila so leta hitrih preprodaj in sprememb lastnikov – najprej je bila preimenovana v Galaxy Queen, nato Lady Dina, nazadnje pa v Caribia 2.
Leta 1974 je bila dokončno umaknjena iz uporabe in prodana italijanskim ladjedelcem za razrez. Septembra 1975 so jo v La Spezii začeli razstavljati, s čimer se je zaključila zgodba ene najpomembnejših ladij, ki so v 50. in 60. letih pripomogle k izseljevanju tisočev Evropejcev v Avstralijo.
Zapisan v spomin mnogih
Kljub svojemu koncu TN Sydney ostaja v spominih številnih potnikov, ki so na njej začeli svoje novo življenje. S svojo italijansko eleganco, udobjem in zanesljivostjo je pustila trajen pečat v zgodovini izseljevanja in pomorskega prevoza.
Slovenski potniki na TN Sydneyu
V svojem “kovčku” sem našel sedem naslednjih potnikov, ki so si ladyoSydney izbrali za pot v Avstralijo, kamor vso pripluli v letih 1959 oziroma 1960. To so bili:
Angela Čampelj rojena Blatnik (23.marec 1938 Hinje v Suhi Krajini), umrla pa je 19.januarja 2014 v Melbournu)
Cvetko Pavlič, (7.september 1939 Koper, umrl pa 9. julija 1960 v Malverenu kot žrtev delolvne nesreče)
Milan Puž, (4. september 1927 Zalika pri Reki, umrl pa 28.decembra 1975 Cheltenhamu (Melbourne)
Jožef Resnik , (1.januar 1934 Konščica, umrl v prometni nesreči 9. marca 1970 v Melbournu )
Jožef Sušec, (27. februar 1925 Beltinci, umrl 13,januraja 1978 v St. Albansu )
Anton Škof, (5 januar 1928 Obrov, Kozina, umrl pa 1.decembra 1972 v Altoni)
Stanko Vrbnjak , (7. november 1931 Ljutomer umrl 23.julija 2018 v Melbournu)
O Jožetu Resniku in Stanku Vrbnjaku bom v naslednjih dnevih napisal nekaj stavkov v njun spomin.
Kovček 