
Med številnimi čezoceanskimi ladjami, ki so v prejšnjem stoletju prevažale emigrante v daljne dežele, ima posebno mesto Vulcania. Ta mogočna italijanska ladja, ki je bila splovljena leta 1926, je v svoji bogati zgodovini prepeljala več tisoč ljudi, ki so v njej iskali novo življenje na drugem koncu sveta. Ena njenih pomembnih destinacij je bila tudi Avstralija, kamor je po drugi svetovni vojni prevažala valove priseljencev, med njimi tudi mnoge Slovence.
Po vojni je Vulcania, ki je preživela burna leta v vojaških službah, dobila novo nalogo – prevoz emigrantov v nove domovine. Italijanska oblast jo je prenovila in predelala, da je lahko udobneje sprejela več potnikov. Leta 1950 je Vulcania začela redne plovbe proti Avstraliji, najpogosteje iz pristanišč v Genovi, Neaplju in Trstu. Na svojih dolgih potovanjih je prečkala Sredozemlje, se ustavila v Sueškem prekopu, prečkala Indijski ocean in po več tednih plovbe dosegla Melbourn, Sydney ali Fremantle.
Plovba do Avstralije je bila za mnoge emigrante iz Evrope prava preizkušnja. Ladja, čeprav udobna za svoj čas, ni mogla zagotoviti enakega standarda vsem. Medtem ko so potniki v turističnem razredu uživali v relativnem razkošju, so tisti v tretjem razredu spali v skupnih prostorih, kjer so si delili ležišča in osnovne življenjske potrebščine. Kljub temu je Vulcania ostala ladja upanja, saj je njeno prihajanje v avstralska pristanišča pomenilo začetek novega poglavja v življenju mnogih priseljencev.
Med potniki Vulcanie so bili tudi številni Slovenci, ki so zapustili domovino v iskanju boljšega življenja. Mnogi med njimi so prišli iz Primorske in Notranjske ter so se odpravili na dolgo pot v neznano, pogosto le s skromnimi prihranki in nejasnimi obeti za prihodnost. Po prihodu v Avstralijo so se soočili s težkimi delovnimi pogoji, vendar so z vztrajnostjo in delom ustvarili nove domove in prispevali k razvoju svoje nove države.
Ladja Vulcania je nadaljevala s potovanji vse do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko je bila prodana in preimenovana v Caribia. Njena veličastna kariera se je žal končala tragično, saj je po poškodbi pri Cannesu končala svojo pot v morju pri Tajvanu. Kljub temu ostaja v spominu kot ena ključnih ladij, ki je povezovala stare in nove svetove ter pomagala pisati zgodbe tisočerih izseljencev, ki so na njenih krovih zapustili Evropo in odpluli proti novi prihodnosti.