
Foto: Aleksandrinke v parku med sprehodom otrok
Aleksandrinke – dekleta iz Primorske, ki so odhajale v Egipt služit, so bile posebna zgodba slovenskega izseljenstva. V drugi polovici 19. stoletja in vse do sredine 20. stoletja so se številne mlade ženske iz Primorske, predvsem iz Goriške, Krasa in Vipavske doline, odpravljale v Aleksandrijo in Kairo. Tam so delale kot dojilje, gospodinje, guvernante in vzgojiteljice v premožnih egiptovskih družinah. Zaradi številčnosti in dejstva, da so mnoge prihajale iz okolice Gorice, so jih domačini imenovali ‘La Goriziane’ – Goričanke.
Ena izmed teh žensk je bila Giovanna (Ivica) Bonello, roj. Mravlje. Rodila se je 24. junija 1922 v vasi Zalošče pri Dornberku. Kot mlado dekle se je skupaj z mamo in dvema sestrama preselila v Aleksandrijo, kjer so živela številna dekleta iz Primorske. Med njimi so bile tudi tiste, ki so postale vzgojiteljice otrok iz uglednih družin, ena izmed njih je bila celo varuška nekdanjemu generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov (OZN) Butrosu Butrosu Galiju.
Giovanna je v Egiptu preživela pomemben del mladosti, nato pa jo je življenjska pot vodila v Avstralijo. Poročila se je z Maltežanom Edgarjem Bonellom, s katerim sta živela v Claytonu. Čeprav je večinoma govorila italijansko, se je v domačem narečju sporazumevala s prijatelji iz rodne vasi. Tako jo je ob srečanju v Avstraliji njen vaščan Franc Saksida iz Frankstona vedno nagovoril v domačem jeziku in takrat se je Giovanna odzvala v pristni primorski govorici.
Giovanna Bonello je umrla 12. oktobra 2008 v Donvale Nursing Home. Pokopana je na pokopališču Springvale, v grobu svojega moža. Za seboj je pustila dva sina, ki še danes živita v Melbournu.
Aleksandrinke so pustile neizbrisen pečat tako v zgodovini Primorske kot v življenjih številnih družin v Egiptu, kamor so prinesle svojo predanost, delavnost in toplino. Njihove zgodbe so danes del dragocene dediščine slovenskega izseljenstva.