
Foto: Portret Ivana Cankarja-delo UI
V Avstralijo so prihajali Slovenci, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih dežel. V nekaj naslednjih “kovčkih” bom poizkušal prikazati usode nekaterih, ki so v deželo pod južnim križem prišli iz Nemčije.
Elizabeta Kolar, rojena Žalac, se je rodila 18. decembra 1950 v Nemčiji, kjer je preživela del svojega otroštva. Leta 1953 se je družina Žalac preselila v Avstralijo, kjer so našli nov dom in začeli novo življenje. Elizabeta je bila tesno povezana z družino in slovensko skupnostjo v Avstraliji. Njen življenjski potek je bil zaznamovan z ljubeznijo do svoje družine, trdim delom in povezovanjem s slovenskimi kraji.
V letu 1971 se je Elizabeta poročila z Ivanom Kolarjem iz Polzele. Skupaj sta ustvarila družino, ki sta jo dopolnila z dvema otrokoma: hčerko Vicki Elizabeth in sinom Stevenom Johnom. Elizabeta je bila ljubeča mama, in njeni otroci, Vicki in Steven, sta imela srečo, da sta odraščala v toplem in skrbnem domu. Vicki se je poročila z Jimmyjem Nocevski in imata dva otroka, Erica in Danielo. Steven pa se je poročil leta 2003 s Katherine.
Po več letih življenja v Geelongu je Elizabeta delala v različnih poklicih, a 15 let je preživela v zdravstveni ustanovi Grace McKellar, kjer je opravljala različna dela. V tem času je razvila številne vezi z ljudmi, ki so jo cenili zaradi njenega delovnega duha, prijaznosti in predanosti. Vendar pa so kmalu po smrti njenega moža Ivana leta 2003, pri njej odkrili raka. To je bil preizkus, ki ga je prestala z veliko poguma.
Elizabeta je bila zelo povezana s slovenskimi kraji, še posebej s slovenskim klubom Ivan Cankar v Geelongu, in Slovenskem klubu Planica kjer je aktivno sodelovala in pomagala pri organizaciji različnih dogodkov. Slovenska skupnost ji je bila v veliko oporo, saj je bila vedno prisotna na druženjih in dogodkih, kjer je s svojo prisotnostjo in prijaznostjo prispevala k povezovanju ljudi.
V Slovenskem kulturnem društvu Ivan Cankar je Elizabeta sodelovala pri organizaciji različnih kulturnih dogodkov, ki so pomagali ohranjati slovensko dediščino in kulturo v tujini. Kot članica društva se je trudila, da so slovenske tradicije in običaji živeli tudi v Avstraliji, kjer so mnogi, kljub oddaljenosti od domovine, iskali podporo in povezanost z matičnim jezikom in kulturo. Elizabeta je bila vedno pripravljena pomagati pri pripravi srečanj, zabav, prireditev ob pomembnih slovenskih praznikih, kot so slovenska obletnica in Božič, ter drugih priložnostih, ki so bile pomembne za slovensko skupnost. Njena prisotnost na teh dogodkih je bila vedno topla in sprejemajoča, kar je omogočilo, da so se Slovenci počutili doma in povezani med seboj.
Poleg tega je Elizabeta aktivno sodelovala v Slovenskem klubu Planica, kjer so potekale številne športne in družabne aktivnosti. Tudi tu je bila ključna pri organizaciji različnih dogodkov, ki so okrepili vezi med člani kluba. Slovenski klub Planica je bil za mnoge Avstralce slovenskega porekla kraj, kjer so našli oporo, prijateljstvo in občutek domačnosti. Elizabeta je svojim prispevkom pomagala pri tem, da je klub ohranjal svojo aktivnost in pomembno vlogo v življenju slovenske skupnosti.
Njeno delo v teh društvih ni bilo le organizacijsko, temveč tudi osebno. Bila je vedno pripravljena poslušati, svetovati in pomagati, kadar je bilo to potrebno. Njena predanost družini, slovenski kulturi in skupnosti je bila vidna v vsakem njenem dejanju. Njen prispevek ni bil omejen le na formalne naloge, temveč je šlo za globoko zavezanost skupnosti, ki jo je imela rada in ji bila zvesta vse življenje.
Po njeni smrti so se od nje poslovili številni prijatelji in člani slovenskih društev. Lojzka Kuhar je v imenu društva, Lucija Srnec v imenu SSOV ter Štefan Srnec v imenu slovenskega kluba Planica izrekli sožalje in spomnili na njen prispevek k skupnosti. Elizabeta Kolar bo v spominu vseh, ki so jo poznali, ostala kot ljubeča mati, žena, prijateljica in zvesta članica slovenske skupnosti v Avstraliji. Njena dediščina živi skozi njene otroke in vnuke ter spomin na njen prispevek k skupnosti, ki jo je vedno podpirala in cenila