Martin Čebin se je rodil 1. avgusta 1904 v Nemčiji slovenskemu očetu, ki je tam kot številni drugi Slovenci tistega časa iskal delo in boljše pogoje za življenje. Čeprav rojen v tujini, je bil Martin po rodu in vzgoji Slovenec. Doma so govorili slovensko, spoštovali slovenske praznike in sanjali o vrnitvi v kraje, od koder so izšli njihovi predniki.

Martin je že v mladosti spoznal težo delavskega kruha. Tako kot njegov oče se je zaposlil v rudniku – najprej v Nemčiji, kasneje pa, po koncu druge svetovne vojne, še v daljni Avstraliji. Tja ga je leta 1949 odpeljalo upanje na boljše življenje, predvsem pa želja po »večjem kosu kruha«, kot je sam dejal ob slovesu od Evrope.

V Avstraliji je nadaljeval rudarsko delo. V težkih razmerah pod zemljo, v vročini in prahu, se je boril za dostojno življenje in za boljšo prihodnost. Čeprav je vsakdan prinašal napore in pogosto tudi osamljenost, Martin ni izgubil trdne volje in notranje moči, ki ju je podedoval od očeta. Ostal je zvest svojim koreninam in vrednotam – poštenemu delu, skromnosti in vztrajnosti.

Umrl je leta 1965 v Keilorju, predmestju Melbourna v zvezni državi Viktorija, kjer so svoj dom našli številni evropski priseljenci. Keilor, nekoč podeželska skupnost, je v povojnih letih hitro rasla in se razvijala, tudi po zaslugi delovnih rok priseljencev, kot je bil Martin. Tam je našel svoj zadnji mir – v deželi daleč od rojstnega kraja, a s srcem, ki je do konca ostalo povezano s Slovenijo.

Njegova zgodba je zgodba mnogih Slovencev, ki so v tujini puščali svoje mladosti in moči, da bi zase in za bližnje našli nekaj več. Martin Čebin je bil eden tistih tihih junakov slovenskega izseljenstva.

• Nemčija