Foto: Simbolična fotografija (UI) zidarja iz Izole
Mario Tragin se je rodil 22. julija 1932 v Brijih pri Komnu na Krasu, v času, ko je to ozemlje še pripadalo Italiji. To geografsko in zgodovinsko dejstvo je pomembno za razumevanje njegove življenjske poti, saj je vplivalo tudi na njegovo kasnejšo osebno in družbeno identiteto. Čeprav po rodu Slovenec, se je Mario skozi življenje pogosto znašel med italijanskimi prijatelji in v italijanskih okoljih – najprej zaradi okolja, v katerem je odraščal, potem pa tudi zaradi svoje življenjske sopotnice.
Leta 1955 se je v Trstu poročil z Niveo DeGrasi, Italijanko iz Izole. Skupaj sta ustvarila družino; sin Robert, rojen še v Trstu, nato pa še hčerka Daria in sin Roger, ki sta že zagledala luč sveta v Avstraliji. Tja je družina emigrirala leta 1957 z ladjo Flaminia in se naselila v melbournskem okraju Oakleigh, kjer so živeli vse življenje. Njihov dom je stal tik ob župnijski cerkvi in šoli “Holy Redeemer”, kamor so hodili tudi njihovi otroci.
Mario je bil po poklicu zidar in znan kot pošten in delaven človek. Bil je vernik in molivec, kar se je pokazalo tudi ob njegovem odhodu s tega sveta – duhovno je bil pripravljen, cerkev pa je bila na dan pogreba polna ljudi, ki so mu želeli izkazati zadnje spoštovanje. Umrl je 31. maja 1981 v bolnišnici St. Vincent’s v Melbournu po dolgotrajnem boju z boleznijo, ki jo je pogumno prenašal.
Čeprav je bil Mario Tragin v slovenski skupnosti v Avstraliji manj znan, saj se je zaradi soproge, ki je izhajala iz italijanske narodne skupnoati v Izoli večinoma družil z Italijani in pogosto obiskoval njihove klube, pa je bil za mnoge, ki so ga osebno poznali, topel in iskren prijatelj. Med drugim tudi za rojaka, ki je v pismu bralcev zapisal, da sta bila z Mariem rojena komaj uro hoda narazen – kar je simbolično in čustveno poudarilo povezanost, ki ju je vezala do konca.
Pokopan je bil na pokopališču Springvale, pogreb pa je bil 3. junija 1988. Za njim žalujejo vdova Nivea, otroci Robert, Daria in Roger, mama, bratje in sestra – ter vsi, ki so ga poznali kot skromnega, tihega moža z veliko dušo.
Kovček 