Foto: Simbolna ilustracija UI za pot Ivan Širce
Ko je mladenič Ivan (Ivo) Širca, rojen leta 1933 na Reki slovenskim staršem iz Ilirske Bistrice, zaključil pomorsko šolo v Piranu, si verjetno ni predstavljal, da ga bo življenjska pot ponesla na drugi konec sveta. Namesto da bi plul po morjih, ga je leta 1954 pot zanesla v Avstralijo, novo deželo upanja in priložnosti, ki je tedaj sprejemala valove priseljencev z vsega sveta.
Prvi stik z avstralsko realnostjo je bil taboriščni – Bonegilla, znana točka številnih evropskih priseljencev, ki so morali začeti skoraj iz nič. Ivo ni ostal dolgo tam – kmalu je nadaljeval pot v Milduro, nato pa se ustalil v Geelongu, ki mu je sčasoma postal novi dom.
Leta 1956 je Ivo naredil velik korak – poročil se je z Margaret Hey, mlado žensko iz Nizozemske. Njuna ljubezen je zdržala desetletja, rodili so se jima štirje otroci, ki so jima kasneje podarili kar dvanajst vnukov. Družina je bila Ivova največja sreča in opora.
Več kot četrt stoletja – kar 28 let – je Ivo zvesto delal v tovarni avtomobilov Ford v Geelongu. Bil je človek reda in odgovornosti, a hkrati izjemno družaben in srčen. Ni ostal le opazovalec slovenske skupnosti v Avstraliji – bil je med tistimi, ki so jo soustvarjali. Postal je ustanovni član slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu, kjer je skupaj z drugimi skrbel, da se je slovenstvo ohranilo in živelo v novi deželi.
Kar enajst let je bil predsednik društva – z vso predanostjo, a tudi z veliko topline in humorja. Bil je med tistimi ljudmi, ki so znali povezovati druge, spodbujati dejavnost in vztrajati pri vrednotah, ki so jih prinesli s seboj iz domovine.
Ob koncu življenja se je Ivo preselil v dom ostarelih v Grovedalu, kjer je do zadnjih dni ohranil veselje do obiskov. Umrl je 2. junija 2010
Ivo Širca je bil človek poti – tako pomorske, kot življenjske. Njegova zgodba je zgodba tisočev izseljencev, ki so z delom, srčnostjo in ljubeznijo postavili nove temelje življenja daleč stran od domovine – a s srcem, ki je vedno ostalo povezano z njo.
Kovček 