Foto:Simbolna ilustracija UI za “Aleksandrinko”
Ivanka Batagelj, rojena decembra 1895 v vasi Kamnje pri Ajdovščini v družini Čermelj, je umrla avgusta 1987 v visoki starosti, v bolnišnici melbournskega okraja Sandringham, kamor so jo pripeljali dan prej, ko jo je zadela rahla kap. Z njeno smrtjo je slovenska skupnost v Melbournu izgubila eno svojih najstarejših članic.
Ivanka je že v otroštvu okusila težko življenje – mati ji je umrla zelo zgodaj, oče pa se je ponovno poročil. Kot šestletno deklico so jo oddali k tujim ljudem. Kot mlado dekle je odšla v Trst, kjer se je leta 1919 poročila z Viktorjem Batageljem. A sreča ji ni bila naklonjena – kmalu je ostala sama s sinom Borisom.
Po zgledu svoje sestre je odšla v Egipt in se pridružila številnim Aleksandrinkam, ki so si tam iskale boljše življenje. V Aleksandriji je dolgo leta delala kot gospodinjska pomočnica v premožnih družinah, kar je bilo za številne Primorke težak, a dostojen vir zaslužka. Aleksandrinke so bile znane po svoji delavnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti; Ivanka ni bila izjema. Življenje v tujini je bilo polno odrekanj, a tudi ponosa, saj so s svojim delom omogočale boljše razmere svojim domačim.
Ko je sin Boris leta 1950 emigriral v Avstralijo, mu je čez nekaj let sledila tudi Ivanka. Vsa nadaljnja leta je preživela v Melbournu, v predmestju Moorabbin, v krogu Borisove družine. Bila je polna stare domače modrosti in bila s svojo preprostostjo, vedrino in življenjskimi izkušnjami ljubljena vsem, ki so jo poznali. Veliko je brala, v starosti pa je dneve polnila z molitvijo – bogsigavedi, koliko rožnih vencev je zmolila na dan.
Njeno življenje, prepleteno z delom, odrekanjem in globoko vero, je tiho ugasnilo, kakor so minili številni tihi dnevi njenega dolgega, bogatega življenja.
Kovček 