Foto: Simbolna fotografija UI za Vlada Bezgovška
Vlado Bezgovšek se je rodil leta 1931 v Litiji, kjer je preživel svoja prva otroška leta. Viharji druge svetovne vojne so globoko zaznamovali njegovo družino – leta 1942 so se preselili v Nemčijo, kjer so iskali varnejše življenje sredi vojnega kaosa. Vendar pa tudi tam razmere niso dopuščale miru in varnosti, zato je Vlado leta 1949 skupaj s svojimi bližnjimi iskal nove priložnosti v daljni Zahodni Avstraliji.
V novi domovini si je najprej ustvaril kruh kot frizer. Z vztrajnostjo in delavnostjo je hitro postal cenjen član svoje skupnosti. Toda v resnici je njegovo srce bilo v ritmih polke, valčka in domačih melodij, ki so ga spremljale vse življenje. Kmalu po prihodu v Avstralijo je začel aktivno nastopati kot glasbenik in si z odlično igro na harmoniki ter nalezljivo energijo prislužil vzdevek »Polka King«.
Za številne Slovence, ki so v tistih letih priseljencev na rdeči celini iskali novo življenje, je bila glasba več kot le zabava – bila je most do domovine. Ob narodnozabavni glasbi so se spominjali mladosti, domačih vasi, družinskih praznovanj in tradicij, ki so jih morali pustiti za seboj. S pesmijo so premostili domotožje in se povezovali med seboj. Slovenske veselice, ki so jih pogosto spremljali poskočni ritmi polke in valčka, so bile srce družabnega življenja in priložnost, da so Slovenci ohranjali svojo identiteto tudi v oddaljeni Avstraliji.
Vlado Bezgovšek je s svojo harmoniko in prešerno voljo znal pričarati pravo domače vzdušje. Njegovi nastopi niso bili le glasbeni dogodki, temveč prava praznovanja slovenstva. Nastopal je na številnih prireditvah, družinskih praznovanjih, srečanjih slovenskih društev in drugih dogodkih, kjer je njegova glasba povezovala ljudi vseh generacij.
Njegov prispevek ni bil pomemben le za ohranjanje slovenske glasbene dediščine, temveč tudi za krepitev skupnosti. S svojo predanostjo glasbi in narodnozabavni tradiciji je pomagal utrjevati vezi med Slovenci v Avstraliji in spodbujal ponos na skupne korenine.
Vlado Bezugovšek je ostal zvest tako svojemu poklicu kot svoji strasti vse do konca življenja leta 1987. Njegova življenjska zgodba je priča vztrajnosti, ustvarjalnosti in neugasljive ljubezni do domovine, ki je v daljni Avstraliji dobila novo življenje v zvokih polke in harmonike.
Kovček 