Foto: Simbolna ilusttracija UI za Aleksandrinko Frančiško Saksida
Življenje Frančiške Saksida, rojene Šatej, je bilo prežeto s pogumom, odpovedovanjem in ljubeznijo do svojih najdražjih. Rodila se je leta 1898 v Vrtojbi pri Gorici, v času, ko je življenje na Primorskem zaradi gospodarske stiske marsikatero mlado dekle pognalo v svet iskat boljše možnosti.
Tako se je tudi Frančiška v mladih letih odpravila za kruhom v Egipt, kjer je v Aleksandriji in drugih mestih služila predvsem kot gospodinjska pomočnica v premožnejših družinah. V Egiptu je preživela izjemnih 62 let — skoraj vse svoje odraslo življenje. Njeno dolgo bivanje tam priča o njeni neomajni vztrajnosti, prilagodljivosti in globoki predanosti družini, ki jo je s težko prisluženim denarjem podpirala na daljavo.
V času, ko je Frančiška prispela v Egipt, je bila dežela še odprta tujcem, gospodarstvo pa je ponujalo veliko priložnosti za delo. Aleksandrija in Kairo sta bila živahna kozmopolitska središča, kjer so evropske priseljenke našle svoje mesto. Vendar pa so po drugi svetovni vojni razmere začele drastično spreminjati. Leta 1952 je egiptovska revolucija prinesla konec monarhije kralja Faruka in vzpon nacionalistične oblasti pod vodstvom generala Gamala Abdela Nasserja. Nova oblast je uvedla ukrepe za “egiptizacijo” gospodarstva, tujcem so začeli postopoma omejevati pravice, tuj kapital so nacionalizirali, tujcem so zapirali delovna mesta in uvajali reforme, ki so močno otežile življenje priseljencem.
Mnoge aleksandrinke, ki so desetletja mirno živele in delale v Egiptu, so v teh novih razmerah izgubile varnost in prihodnost. Tako se je tudi za Frančiško Saksida po dolgih šestih desetletjih bivanja v Egiptu približal trenutek odločitve. Ker se razmere v rodni Sloveniji, tedaj v socialistični Jugoslaviji, niso zdele nič manj težavne, predvsem pa zato, ker je njena hči že živela v Avstraliji, se je odločila, da leta 1962 odide na drugi konec sveta in zaživi v novem okolju.
V Avstraliji je zaživela skupaj s svojo hčerjo in njeno družino. Kljub selitvi je ohranila močno navezanost na svojo rodno Vrtojbo in svoje slovenske korenine. Frančiška je vse do pozne starosti uživala dobro zdravje, bila je živahna, preprosta žena.
Njeno življenjsko pot pa je sklenil padec, po katerem je bila 12. julija 1987 sprejeta v Newcastle Royal Hospital, kjer je tudi po desetih dneh nezavesti umrla.
Spomin na Frančiško Saksida ostaja živ kot poklon eni izmed tisočerih Primork, ki so v daljnih deželah s svojim delom, pogumom in srčnostjo tlakovala pot boljšemu življenju za svoje najdražje. Njena življenjska zgodba je dragocen del bogate dediščine aleksandrink.
Kovček 