Foto: Simbolna ilusttracija UI za Silvana Juriševiča
V sredo, 14. avgusta 2024, je v Western Health Footscray Hospitalu v Avstraliji umrl Silvio Juriševič, nekdanji izolski veslač, predan družinski človek in eden izmed stebrov slovenskega društva Jadran v Melbournu. Rodil se je 1. maja 1940 v Luciji kot najstarejši izmed štirih otrok in že kot deček kazal zagnanost, ki ga je kasneje zaznamovala vse življenje.
Šolal se je v Piranu, nato pa obiskoval tehnično šolo v Kopru, kjer se je izučil za mizarja. A njegova mladost ni bila zaznamovana le z učenjem in delom – bil je tudi nadarjen športnik, predvsem na področju veslanja. Kot član veslaškega kluba v Izoli je bil del jugoslovanske reprezentance mladih do 18 let, s katero je dosegel izjemen uspeh: prvo mesto na evropskem prvenstvu v Münchnu in tretje mesto na tekmovanju na Dunaju. Veslanje mu je dalo disciplino, vztrajnost in kolegialnost – vrednote, ki jih je ohranil vse življenje.
Po šolanju je nekaj let delal kot mizar in nato opravil vojaški rok v mornarici. Tik pred tem, kot v filmu, je na plesu spoznal Danico. Po vrnitvi iz vojske sta se poročila, leta 1965 se jima je rodila hčerka Tia. Tri leta kasneje so se odločili za življenjsko spremembo in se preselili v Avstralijo. V prvih mesecih so živeli pri Danicinem bratu Franku, kjer je Silvio najprej pomagal kot mizar, nato pa kmalu dobil redno zaposlitev v veliki tovarni gum in športne opreme Olympic Dunlop, kjer je ostal vse do upokojitve.
Bil je zanesljiv in marljiv delavec, cenjen zaradi natančnosti, vestnosti in tihe, a odločene narave. Skupaj z ženo sta hitro postavila temelje novega življenja – že po letu in pol sta si s skupnimi močmi zgradila hišo v East Keilorju. Leta 1976 se je družina povečala še za hčerko Heleno.
Čeprav je bila njegova prva ljubezen družina, je Silvio ves čas ostal zvest športu in skupnosti. Prav on je bil med desetimi Slovenci, ki so ob ustanovitvi slovenskega društva Jadran dali svoje domove pod hipoteko, da bi omogočili nakup zemljišča v Diggers Restu – poteza, ki zahteva izjemen pogum in zaupanje. V klubu Jadran je bil dolga leta aktiven član, najprej kot podpredsednik, nato kot vodja balinarske sekcije, kjer je ne samo igral, ampak tudi organiziral dogodke, skrbel za opremo in spodbujal nove člane.
Silvio ni bil človek velikih besed, bil pa je človek dejanj. Vedno pripravljen priskočiti na pomoč, bodisi pri gradnji, popravilih, ali preprosto z nasmehom in toplim stiskom roke. Slovenska skupnost v Melbournu se ga bo spominjala kot srčnega, predanega in vztrajnega moža – pravega “graditelja” skupnosti.
Za njim žalujeta žena Danica, hčerki Tia in Helena, vnukinji Miranda in Eva, sestra Argelija in brat Jurij v Sloveniji ter številni prijatelji in člani društva Jadran, ki mu je pomenil drugo družino.
Kovček 