Foto: Simbolna ilustracuija UI za Slavico Hermes r. Hrovatin
V Prvačini, v vasi ob spodnji Vipavski dolini, se je 7. marca 1922 rodila Slavica Hrovatin. Bila je ena izmed številnih primorskih deklet, ki so v težkih časih iskala priložnost za boljše življenje v tujini. Še kot komaj štirinajstletno dekle je leta 1936 zapustila rodni dom in se odpravila v Egipt. Tam je, tako kot mnoge aleksandrinke, služila kot varuška v premožnih družinah.
Egipt ji ni bil le kraj dela in zaslužka – postal je tudi kraj ljubezni in družine. Leta 1942 se je v Kairu poročila z Andrejem Hermesom, leto kasneje pa se jima je rodil sin Andree Gabriel. A idila, ki jo je Egipt nekoč ponujal številnim Primorkam, se je v drugi polovici petdesetih let začela krhati. Politične spremembe, nacionalizacije in negotovost za tujce so številne prisilile v ponovno selitev.
Tako je tudi Slavica leta 1956 zapustila Egipt. Najprej se je zatekla v italijansko Genovo, kjer je iskala možnosti za nadaljnje življenje. Tri leta pozneje, leta 1959, se je s sinom in možem preselila v Avstralijo – novo deželo upanja, kot so ji pravili mnogi priseljenci.
Prve tedne po prihodu so preživeli v taborišču Bonegilla, nekdanjem vojaškem oporišču, kjer so mnoge slovenske družine začele svojo avstralsko pot. A Slavica ni dolgo ostala brez dela – hitro je našla zaposlitev v Assumption College v Kilmore, kjer je delala kot gospodinjska pomočnica. Družina se je nato preselila v Melbourne, kjer je opravljala različna dela, svojo poklicno pot pa končala kot negovalka v otroškem vrtcu v Prahranu.
V poznejših letih jo je doletela bolezen, kateri je leta 1996 tudi podlegla. Za Slavico Hermes ostajata hvaležen spomin in ponos na njeno življenjsko pot. Iz Prvačine v Egipt, preko Italije v Avstralijo – povsod je s trudom, srčnostjo in tiho predanostjo pustila sledi. Sožalje njenemu sinu Gabrielu z ženo Sabah in vnukinjo Carolino Louiso.
Kovček 