Foto: Simbolna fotografija UI za Jožefino Braletitch
Jožefina Braletitch, rojena Batagelj, je ena izmed tistih izjemnih žensk iz slovenskega Primorja, ki jih danes poznamo pod imenom Aleksandrinke. Rojena je bila 13. aprila 1902 v vasi Kamnje na Goriškem, v družini, kjer je bilo kar petnajst otrok. Otroštvo in mladost je preživljala v skromnih razmerah, v okolju, kjer je bila vsaka pridna roka dragocena, zato ni presenetljivo, da je že kot mlado dekle, skupaj s starejšo sestro, odšla v Egipt iskat boljše življenje.
V Egiptu je Jožefina dolgo let služila kot gospodinjska pomočnica – delo, ki je bilo za številne Primorke edina možnost zaslužka v tujem svetu. Tam se je tudi poročila, a sreča ni trajala dolgo – leta 1956 je ovdovela in ostala sama z dvema otrokoma, hčerko Heleno in sinom Aleksom.
Leta 1959 je skupaj z otrokoma sprejela težko odločitev in se preselila v daljno Avstralijo, kjer je začela novo poglavje svojega življenja. Naselili so se v Blackburnu, predmestju Melbourna, kjer si je ustvarila nov dom in stkala vezi z novo slovensko skupnostjo. Aleks se je pozneje poročil in Jožefina je ostala pri njem, obdana z ljubeznijo svoje družine.
Jožefina je vse do pozne starosti z veseljem sodelovala pri slovenskih prireditvah. Bila je vedra, jasnega spomina in topla v odnosih, čeprav jo je pred približno štirimi leti zadela možganska kap, zaradi katere je postala nepokretna. Preostala leta življenja je preživela v Domu sv. Jožefa (St. Joseph’s Tower Nursing Home) v Kewu, nedaleč od slovenskega centra.
Posebej ganljiv je bil odnos njenega sina Aleksa, ki jo je vsak dan obiskoval v domu in ji bil v oporo do zadnjega dne. Jožefina je 15. maja 1992, umrla v častitljivi starosti devetdeset let.
Jožefina Braletitch je bila ena izmed tisočev Primork, ki so s svojo skromnostjo, delavnostjo in materinsko ljubeznijo zaznamovale zgodovino slovenskega izseljenstva. Njena življenjska pot je zgodba o žrtvovanju, vztrajnosti in toplini – zgodba, ki jo velja ohraniti v spominu.
Kovček 