Foto: Simbolična ilustracija UUI za Hermana Jaksetiča
V avstralski pokrajini Taylors Lakes pri Melbournu je 17. junija 1992, po dolgi in težki bolezni, v starosti 92 let umrl Herman Jaksetič – mož močne volje, pokončne drže in nesebične predanosti slovenski skupnosti.
Rodil se je 8. novembra 1930 v vasi Podgraje, ob vznožju Snežnika, na robu slovenskega Krasa, kjer burja utrjuje značaj in kjer so ljudje stoletja trdo delali za skromni kruh. To trdnost je Herman nosil v sebi tudi, ko ga je življenjska pot že kmalu po drugi svetovni vojni vodila čez mejo in v italijanska begunska taborišča, nato pa leta 1954 v daljno Avstralijo – deželo novih upov in izzivov. Kmalu po prihodu se je zaposlil v gradbeništvu, kjer si je ustvaril dostojno življenje. Leta 1956 se je poročil z Milko Rutar, zvesto življenjsko sopotnico, ki mu je ob bolezni srčno in nesebično stala ob strani vse do konca. Skupaj sta ustvarila dom, v katerem sta vzgojila dve hčerki, Ani in Suzi, ki jima je Herman zapustil zgled delavnosti, pokončnosti in predanosti družini
Poleg družinskega življenja je Herman našel smisel tudi v skupnosti slovenskih Primorcev, zbranih okoli kluba Jadran v Melbournu. Klub Jadran je bil več kot le kraj srečanj – bil je kulturno in družabno središče, kjer so se ohranjali jezik, pesem, običaji in ponos na izvor. Herman je bil med njegovimi najdejavnejšimi člani, več let je bil tudi predsednik kluba, kjer je s svojo umirjenostjo, modrostjo in delavnostjo znal povezovati ljudi in spodbujati sodelovanje. Bil je človek, ki ni iskal izpostavljenosti, a je znal z zgledom voditi.
Njegova smrt je pustila praznino – ne le v družini, temveč tudi med rojaki, ki so ga spoštovali in cenili. Poleg žene Milke in hčerk z družinami ga žalujeta še brat Rude, ki živi v Avstraliji, ter en brat in tri sestre v domovini – vse z družinami. Eden od bratov je pokojni.
Herman Jaksetič je bil tiha opora skupnosti, človek iz pravega testa – med mnogimi, ki so zgradili mostove med staro domovino in novo deželo. Spomin nanj bo ostal živ v srcih vseh, ki so ga poznali – tako doma v Podgrajah, kot tudi v Melbournu, kjer je zapustil neizbrisno sled.
Kovček 