Foto:Simbolna ilustarcija UI za Vinka Juga
Vinko Jug, rojen 12. novembra 1932 v vasi Sopote, župnija Olimlje, v bližini znanih Atomskih toplic, je zgodaj spoznal težo življenja in vrednost dela. Odraščal je v skromni družini kot sin Antona in Marije (roj. Toplišek). Njegova mladost je bila zaznamovana s trdim delom, a tudi s čutom za pripadnost, skromnost in solidarnost.
Že kot mladenič se je zaposlil v rudniku lignita v Velenju, kjer se je izklesal kot delaven in zanesljiv rudar. Rudarjenje v velenjskem bazenu ni bilo le fizično naporno delo, ampak tudi simbol kolektivnega duha povojne generacije, ki je verjela v moč skupnosti in prihodnost. V tem težkem, a tovariškem okolju je Vinko pridobil neprecenljive življenjske izkušnje – vztrajnost, natančnost in spoštovanje do vsakega zasluženega dinarja. Rudnik mu je bil več kot služba – bil je šola življenja.
A kljub delu in stabilnosti si je Vinko želel več. Leta 1959 se je podal v svet – v Avstralijo, ki je takrat sprejemala množice mladih Slovencev v iskanju boljšega življenja. Njegove prve službe so bile fizično zahtevne, a je hitro pokazal, da mu nobeno delo ni tuje. Med drugim je delal tudi na velikem infrastrukturnem projektu hidroelektrarne v goratem območju Snowy Mountains, ki je bil eden najambicioznejših avstralskih projektov 20. stoletja.
Kasneje ga je pot zanesla še globlje v notranjost – kot prospektor je iskal opale na surovih in samotnih poljih Južne Avstralije. To ni bila le avantura, ampak tudi pot osebne preizkušnje in svobode. Na koncu se je ustalil kot šofer tovornjaka – poklic, ki mu je omogočal stik z ljudmi, a tudi samoto, v kateri je pogosto premišljeval o domovini, mladosti in svoji družini.
Leta 1963 je v Mona Vale, NSW, poročil Nino Mandalinič, rojeno v Sydneyju. Skupaj sta ustvarila topel dom v predmestju Beverly Mills, kjer sta vzgajala sina Vinka. Vinko Jug je bil vse življenje globoko predan slovenstvu. S srcem in rokami je pomagal pri gradnji slovenskega kluba Triglav, kjer je pustil trajen pečat kot zaveden rojak in zanesljiv prijatelj. Vedno je bil pripravljen pomagati – bodisi s konkretnim delom, dobrim nasvetom ali zgolj s toplo besedo.
Velik udarec za družino Jug je bila izguba sina Vinka, ki je decembra 1990 umrl v prometni nesreči blizu Taree, NSW. Bolečine ob tej izgubi nista nikoli zares prebolela, a ju je skupna vera in povezanost ohranjala pokončna.
V zadnjem letu in pol svojega življenja se je Vinko boril z boleznijo. Kljub trpljenju je ostal pokončen, delaven in poln upanja na ozdravljenje. Umrl je 8. maja v bolnišnici St. George’s v Kogarah, obdana z ljubeznijo žene Nine. Pogrebna maša je bila darovana v cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu, nato pa so ga položili k večnemu počitku ob sinu Vinku na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu.
Za njim žalujeta žena Nina in sestra Marija Strniša, brat Martin pa živi v Nemčiji.
Spomin na Vinka Juga živi v številnih, ki so ga poznali kot poštenega, dobrosrčnega in trdnega moža – moža, ki je pot od velenjskih rovov do daljne Avstralije prehodil z dostojanstvom, delavnostjo in zvestobo svojim koreninam.
Kovček 