Foto: Simbolna ilustracija UI za Draga Periča
Štiri tedne po smrti so v skromnem stanovanju na Lenox Street v Richmondu, Melbourne 18. junija 1998, našli truplo Dragota Periča, roj. Peritz. Umrl je popolnoma sam. Nikogar ni bilo ob njem. Tudi bližnjih ni imel več – edina sestra, s katero sta si bila dolga leta v oporo na daljavo, je umrla že prej v Sloveniji.
Drago je bil rojen 2. decembra 1925 v Ljubljani točneje v Mostah, a je nosil srce Primorca – tako po rodu kot po značaju. Tiha vztrajnost, trma in notranja moč so ga spremljale v dolgih letih tujine. Leta 1950 je emigriral v Avstralijo. Najprej je pristal v znanem begunskem taborišču Bonegilla, nato pa je nekaj let preživel na severu Tasmanije v Hobartu. Otok daleč od domovine mu je nudil zavetje, a ne tudi pravega doma.
Leta 1957 se je preselil v Melbourne, kjer se je ustalil in tam preživel večino svojega življenja. Dolga leta je delal na glavni pošti, v srcu mesta. Med milijoni pisem, ki so potovala čez ocean, so mnoga nosila vonj domovine – dopisi iz Slovenije, paketi za rojake, čestitke in žalostinke. Drago jih ni poznal po imenih, a jih je morda razumel bolje kot kdorkoli drug – vsak poštni žig je bil opomnik na oddaljeni svet, ki ga je zapustil, in ki je še naprej dihal.
Njegovo življenje je bilo tiho in samotno. A četudi brez družine, ni bilo brez dostojanstva. Bil je del generacije, ki je morala začeti znova – brez hrupa, brez priznanj. Le s tihim zavedanjem, da je preživel in delal pošteno.
Pokopan je na slovenskih skupnih grobovih na pokopališču v Keiloru – med svojimi. Vsaj ob koncu.
Spominjamo se ga z otožnostjo, a tudi s spoštovanjem. Drago Perič – samotar, Primorec, emigrant. Človek, ki je v tujini zvesto opravljal delo čuvaja pisem, ki so vezala svetove.
Kovček 