Foto: Simbolna ilustracija UI za Franca Likarja
Med člani primorskega društva Jadran v Melbournu je 1998 močno odmevala žalostna novica o smrti dolgoletnega in izjemno spoštovanega člana Franca Likarja. Njegova življenjska zgodba je zgodba pokončnega Primorca, ki je s svojo vedrino, delavnostjo in ljubeznijo do slovenske skupnosti pustil globoko sled.
France se je rodil na Otilici nad Ajdovščino, v srčiki Vipavske doline, kjer burja kali značaj, a tudi utrjuje srčnost in pripadnost. S ponosom je vedno poudarjal svoje primorsko poreklo – po narečju, po pesmi in po odprtem značaju. Pred približno 45 leti se je podal čez ocean v Avstralijo, kjer je najprej garal, nato pa z odločnostjo in trdim delom odprl uspešno delavnico, ki mu je omogočila dostojno življenje in podporo družini.
Vendar France ni bil le marljiv delavec in podjetnik. Bil je predvsem družaben, predan in srčen človek, ki je znal povezovati rojake. Primorsko društvo Jadran v Melbournu mu je predstavljalo drugi dom. Več let je bil član upravnega odbora, tri leta (1979-1982) tudi predsednik društva, in v vseh teh vlogah je znal prisluhniti, predlagati, organizirati in pomagati. Vedno je bil prvi pri delu in zadnji, ki je odšel, ko je bilo treba kaj postoriti za skupnost.
Zelo ponosen je bil na članstvo v pevskem zboru Planika, kjer je njegov topel in močan glas bogatil slovenske melodije. S pesmijo je nosil Primorsko v srce vseh poslušalcev – pa naj je šlo za partizanske, cerkvene ali ljudske napeve. Poleg tega je bil strasten balinar – vsako nedeljo popoldne je bil zanesljivo navzoč na balinišču, kjer ni šlo le za igro, ampak za tovarištvo, šale in pristno domače vzdušje.
Za seboj je pustil ljubljeno ženo Angelico, hčerko Anito in sinova Roberta in Davida, ki so v njem imeli trdno oporo in iskren vzor. Njegova prezenca, njegov glas in njegov nasmeh bodo manjkali mnogim – še posebej pa njegovim prijateljem v društvu Jadran.
Kovček 