Foto: Simbolna ilustracija UI za Stanislava Kodermaca, ki je leta 1927 prispel v Avstralijo
Stanislav Kodermac se je rodil leta 1903 v vasi Neblo v Goriških Brdih. Kot številni Primorci tistega časa je tudi on zgodaj spoznal, kaj pomeni iskati kruh pod tujo streho. Leta 1927 se je odpravil v Avstralijo – deželo na drugem koncu sveta, kamor so se v času med obema vojnama podajali pogumni posamezniki, prepričani, da jih tam čaka delo, dostojanstvo in nova prihodnost.
Ko je odšel, je doma pustil družino in brate, s katerimi je bil dolgo v stiku. A z leti je ta vez oslabela, nato popolnoma izginila. Več kot deset let se Stanislav ni več oglasil. Brat v domovini je zaman čakal pisem, zaman iskal sledu. Leta so tekla, svet se je spremenil, toda boleča tišina z druge strani Zemlje je ostala.
Nato je prišlo vprašanje, objavljeno v slovenskih »Mislih« v rubriki Kdo bi vedel povedati …. Uredništvo je takrat poizvedovalo, ali kdo pozna Stanislava Kodermaca, ki naj bi živel v Avstraliji. Upanje, da se najde še živi rojak, je bilo živo – kot se je že v nekaterih podobnih primerih v preteklosti čudežno uresničilo. Žal pa se je tokrat zgodba končala drugače.
Vest, ki je prispela v uredništvo nekaj časa po objavi, je bila kratka, tiha, a dokončna: Stanislav Kodermac je umrl 14. februarja 1964 v kraju Braidwood v zvezni državi Novi Južni Wales. Bil je eden tistih, katerih življenje se je sklenilo daleč od doma, morda tudi v samoti, brez sorodnikov ob strani, brez zadnjega pozdrava iz rodne zemlje. Njegova smrt je bila več let neznana tudi njegovim najbližjim.
Zgodba o Stanislavu je ena izmed mnogih podobnih, ki nas opominjajo na usode slovenskih izseljencev, ki so se razpršili po svetu, a mnogi izmed njih so z leti izginili iz spomina domačih. Včasih jih je nazaj pripeljala le kakšna objava, vprašanje, klic čez čas in prostor.
Tudi v tem primeru je bilo poslanstvo skupnega glasila slovenskih izseljencev izpolnjeno – ne sicer z veseljem ob snidenju, temveč s tiho dolžnostjo do resnice in spomina. Ime Stanislava Kodermaca ni več izgubljeno. Zapisan bo med rojake, ki so življenje sklenili v tujini – in katerih zgodbe zdaj živijo naprej, da ne bi utonile v pozabo.
Kovček 