Foto: Simbolna ilustracija UI za YAndreja Glušiča
Andrej Glušič – od kraljeve uniforme do zemljevidov svobodnega sveta
V Mokronogu, zaselku sredi Dolenjske pokrajine, se je leta 1906 rodil Andrej Glušič. Že v mladosti je kazal odločnost in resnobnost, ki sta ga popeljali v vojaške vode. Šolanje je nadaljeval na vojaški akademiji, kjer se je izkazal kot izredno nadarjen in zavzet kadet. Z leti je vztrajno napredoval v kraljevi jugoslovanski vojski ter dosegel čin podpolkovnika – častno in zahtevno mesto v času, ko je Evropa drvela proti največji vojni katastrofi.
Med drugo svetovno vojno se je znašel na napačni strani zgodovine – ne po lastni izbiri, temveč kot žrtev nasilnega okupatorja. Nemci so ga internirali in poslali v zloglasno taborišče Dachau. Preživel je strahote taboriščnega življenja, izčrpan in zaznamovan, a z neuklonjenim duhom. Tam je dočakal osvoboditev – po dolgem času je svobodo prinesla ameriška vojska.
Po vojni se ni vrnil v domovino, ki je zdaj ležala v senci novega režima. Namesto tega je izbral pot izseljenstva in se odpravil v Združene države Amerike. Naselil se je v Washingtonu, kjer se je, kot izšolan vojak in intelektualec, zaposlil kot strokovnjak za izdelovanje vojaških zemljevidov – delo, ki je zahtevalo natančnost, strateško razumevanje in sposobnost orientacije v prostoru in zgodovini.
Čeprav je živel daleč od slovenskega doma, njegova povezanost z rojaki in izseljensko skupnostjo ni usahnila. Njegovo ime je bilo znano med tistimi, ki so se takoj po vojni umaknili iz domovine – bil je eden tistih, ki so s svojo prisotnostjo, besedo in zgledom vzbujali spoštovanje.
- januarja 1970 je Andreja Glušiča zadela kap. Umrl je v Washingtonu, mestu, kjer je našel drugi dom, a domovine nikoli ni pozabil. Za mnoge rojake v izseljenstvu je ostal simbol poguma, dostojanstva in tihe vztrajnosti v tujini.
Kovček 