Foto: Simbolna ilustracijas UI za Ivana Hojaka
Ivan Hojak, rojen 10. oktobra 1895 v Čepovanu pri Novi Gorici, sodi med pionirje slovenskega izseljenstva na avstralskih tleh. Življenjska pot ga je leta 1927, komaj dve leti po poroki z Amalijo Plesničar, vodila v Avstralijo – v čas, ko so bili slovenski obrazi v tej daljni deželi še prava redkost. S tem je postal eden prvih Slovencev, ki so si drznili v negotovost drugega sveta z upanjem na boljšo prihodnost.
V Avstralijo je prispel v obdobju, ko je celina še okrevala po prvi svetovni vojni, gospodarstvo pa je potrebovalo trdožive roke za gradnjo novega sveta. Ivan je bil eden tistih tiho odločnih mož, ki so sprejeli težke začetke z delom v tovarnah in na gradbiščih, pogosto v zelo skromnih življenjskih razmerah. Toda domovini in družini je ostajal zvest v srcu.
Zvestobo je še posebej dokazal s potrpežljivim čakanjem na ponovno snidenje z ženo in sinom. Amalija in sin Edit sta mu sledila šele po koncu druge svetovne vojne, kar pomeni skoraj dve desetletji ločenosti, v katerih je Ivan vztrajno pošiljal domov denar in gradil temelje za novo življenje. Ko sta se končno pridružila v East Brunswicku v Melbournu, je bila njegova največja želja izpolnjena – da družina znova zaživi skupaj pod eno streho, čeprav v tujem svetu.
Ivan Hojak je umrl 23. decembra 1970 v bolnišnici Royal Melbourne Hospital, le nekaj dni pred božičem. Maša zadušnica zanj je bila 26. decembra v cerkvi sv. Ambroža v Brunswicku – kraju, ki je postal dom mnogim slovenskim priseljencem, zlasti po vojni. A Ivan je bil med tistimi, ki so prišli prvi, še preden je obstajala slovenska skupnost, še preden je bilo slišati domačo besedo na melbournskih ulicah. Zato se ga spominjamo kot enega tistih, ki so tlakovali pot drugim. Njegova zgodba je zgodba tihih začetkov, ločenosti in ponovne združitve – zgodba o upanju in neomajni ljubezni do družine in domovine, ki ju je nosil s seboj do konca življenja
Kovček 