Foto: Simbolna ilustracij UI za Jožeta Hribarja
Ko se je 8. marca 1903 na Hribarjevi kmetiji v Žirovnici pri Grahovem rodil Jože, si nihče ni mogel predstavljati, da bo nekega dne njegovo ime zapisano med prvimi slovenskimi pionirji v daljni Avstraliji. Njegova mladost je bila kleno kmečka – trdo delo, narava in vrednote, ki so krepile značaj. Po odsluženem vojaškem roku pa se je v njem prebudila pustolovska žilica in sprejel je drzno odločitev: v iskanju boljšega življenja se je kot komaj 21-leten odpravil čez ocean, v neznani svet – v Avstralijo.
Njegovi začetki v avstralskem bušu niso bili lahki. S skupino rojakov so se preživljali s sekanjem drv, žganjem apna in pridobivanjem evkaliptusovega olja. Znoj, prah in samota so bili vsakodnevni spremljevalci, a tudi zadoščenje ob vsakem doseženem cilju. V tej skromni skupnosti je bil Jože znan po svoji delavnosti, iznajdljivosti in vedrem značaju.
Po nekaj letih dela se je vrnil v domovino z jasnim namenom – da si ustvari družino. In res, 28. januarja 1934 se je v cerkvi v Grahovem poročil z zvesto in ljubečo Pepco Ponikvar. Ni bilo klasičnega poročnega potovanja – za novoporočenca je bila to dolga, negotova pot nazaj v Avstralijo, kjer sta si ustvarila dom.
Jože Hribar je znal izkoristiti priložnosti, ki jih je ponujala nova dežela. S podjetnostjo in neomajno vztrajnostjo je zgradil lastno podjetje za žganje apna – ‘Stonechem Lime Co.’, ki je v povojnih letih pomembno prispevalo k razvoju Pertha. Apno iz njegove proizvodnje je postalo temelj gradnje številnih hiš in tovarniških objektov, njegova podjetna roka pa je bila v pomoč tudi številnim slovenskim priseljencem, ki so prav v njegovem podjetju našli svojo prvo zaposlitev in možnost za novo življenje.
A Jože ni bil le podjetnik. Bil je človek srca, veseljak, ki je rad pel, pripovedoval šale in ohranjal stik s slovenstvom. Bil je reden obiskovalec slovenskih maš, družabnih srečanj in piknikov, kjer je s svojo prisotnostjo vedno prinesel toplino in nasmeh.
V zadnjih letih življenja je bolehal zaradi srca, nazadnje pa ga je premagala pljučnica. Umrl je 10. novembra 1978 v Floreat Parku v Perthu, star 75 let. Ob njem je bila njegova ljubljena žena Pepca, sin Frank z ženo Dorothy in vnučka Sonja ter novorojenček Danic, ki ga je imel srečo še spoznati. Za njim so žalovali tudi brat Janez v Perthu, najmlajši brat Frank v Canberri in brat Tone, ki se je vrnil v domovino, ter dve sestri v Žirovnici.
Na pogrebu v cerkvi v Floreat Parku se je zbrala množica rojakov, prijateljev in sodelavcev – vsi so želeli še zadnjič izraziti spoštovanje človeku, ki je zaznamoval njihova življenja.
Jože Hribar je s svojo življenjsko zgodbo pustil globoko sled – bil je eden tistih tiho zaslužnih ljudi, ki niso pisali zgodovine z velikimi črkami, a so jo živeli z velikim srcem.
Kovček 