Foto: Simbolna ilustracija UI za Feliksa Žnidaršiča
Feliks Žnidaršič se je rodil 30. avgusta 1913 v vasi Podlož pri Starem trgu pri Ložu. Otroštvo v Notranjski je bilo preprosto in delovno, zaznamovano z naravo in ljudmi, ki so znali ceniti pridne roke. V odraslih letih pa ga je povojni čas popeljal daleč od doma – vse do Avstralije, kamor je leta 1952 odpotoval v iskanju boljšega življenja.
Njegova prva zaposlitev v novi domovini je bila pri enem največjih in najzahtevnejših projektov v avstralski zgodovini – gradnji hidroenergetskega sistema Snowy Mountains Scheme. Tam je spoznal, kaj pomeni delo v težkih razmerah: ledeni vetrovi v gorah, dolge izmene in nevarno gradbišče. Toda vztrajnost, ki jo je prinesel iz domačih hribov, mu je pomagala preživeti in si ustvariti ugled zanesljivega delavca.
Po zaključku dela v gorah se je podal v gozdove. Najprej je delal kot sekač dreves – trdo delo, ki je zahtevalo moč, spretnost in dobro presojo. Sledila je zaposlitev na žagi, kjer je ostal več let. Les je bil v Avstraliji pomembna surovina, in Feliks je bil del verige, ki je gradila hiše in mesta nove domovine.
Čeprav se nikoli ni poročil in v Avstraliji ni imel sorodnikov, to ni pomenilo, da je živel osamljeno. Ljudje, ki so ga poznali, so vedeli, da ima posebno rad otroke. Pogosto jih je obdaroval – bodisi s sladkarijami, drobnimi igračami ali zgolj s toplim nasmehom. V njihovi družbi je našel toplino, ki mu jo je v življenju morda primanjkovalo.
Zadnjih petnajst let je preživel kot upokojenec v Cabramatti, kjer je užival mirnejše dni in redno srečeval znance. Ko je 21. julija 1988 tam umrl, so ga v sredo, 27. julija, pospremili na njegovo zadnjo pot s pogrebno mašo v farni cerkvi sv. Benedikta v Smithfieldu. Sledila je upepelitev v Pinegrove krematoriju.
Feliks Žnidaršič je bil eden izmed tistih tiho prisotnih ljudi, ki jih morda ne opazimo na naslovnicah, a so s svojim delom in človečnostjo pustili sledi – v lesu, ki so ga obdelali, in v srcih otrok, ki so jih razveselili.
Kovček 