Foto: Simbolna ilustracija UI za Albina Ceglarja
Enajstega decembra 1999 je v bolnišnici v Wodongi za posledicami hude bolezni umrl Alojz Ceglar. Dolgo je prenašal bolečine doma, preden so mu zdravniki septembra tistega leta postavili diagnozo raka. Čeprav so mu nudili zdravljenje, mu niso mogli več veliko pomagati. Zadnje tedne življenja je večinoma preživel v krogu svojih najbližjih, v domači oskrbi.
Alojz se je rodil 11. maja 1937 v Hrušici. Po končani osnovni šoli se je izučil za kovača, poklic, ki je bil tedaj zelo cenjen, saj je zahteval trdo delo, spretnost in natančnost. Komaj osemnajstleten je odšel najprej v Trst, kjer je preživel dve leti, nato pa ga je leta 1957 pot zanesla še dlje – v Avstralijo.
Sprva je iskal svoje mesto v novem okolju, nato pa se je zaposlil na enem največjih povojnih infrastrukturnih projektov – gradnji hidroenergetskega sistema Snowy Mountains, kjer je kot kovač opravljal zahtevna dela. Prav tam so številni slovenski izseljenci s svojim znanjem in delom pustili neizbrisen pečat, in tudi Alojz je postal del te zgodbe.
V Melbournu je spoznal in se poročil s Pavlo, rojeno Grlica. Skupaj sta si ustvarila dom in družino. Rodili so se jim trije otroci: David, Amanda in Suzana. Pred dvajsetimi leti so se preselili v Wodongo, kjer so nadaljevali skupno življenjsko pot.
Alojz je bil družinski človek, navezan na svoje korenine. V Sloveniji so ostali brat Nino in sestra Slava, v Melbournu pa sestra Marija. Njegov pogreb je vodil avstralski duhovnik v cerkvi Sacred Heart v Wodongi, kjer je našel tudi svoj zadnji počitek.
Življenje Alojza Ceglarja je zgodba o delu, izseljenstvu in družini – o možu, ki je kot kovač v tujini pomagal graditi nove temelje, hkrati pa je ostal povezan s svojimi slovenskimi koreninami.
Kovček 