Foto: Simbolna ilustracija UI za prof. Leona Kreka
Prof. Leon Krek je bil mož, ki je svoje življenje posvetil znanju, jeziku in posredovanju kulturnih vezi med Slovenijo in svetom. Rojen je bil 14. septembra 1953 v Ljubljani. Oče Leon starejši, odvetnik po poklicu, je izhajal iz Ljubljane, mati Tajda Nučič, roj. Kokalj, pa iz Tržiča. Družina je bila izobražena in odprta v svet, zato ni presenetljivo, da je tudi Leon mlajši kmalu pokazal veliko ljubezen do knjige, jezika in poučevanja.
Po končani Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenskega in angleškega jezika, se je podal na pot pedagoga. Njegovi prvi učenci so bili osnovnošolci na OŠ Zvonka Runka v Šiški, kjer je z mladostno vnemo znal pritegniti pozornost tudi tistih, ki se jim je slovenščina zdela težka in oddaljena. Nadaljeval je na Poljanski gimnaziji, eni najuglednejših ljubljanskih šol, kjer je že kot mlad profesor navduševal generacije dijakov.
Kasneje se je odločil za poklicno spremembo in se zaposlil kot prevajalec v podjetju Optika v Stegnah. Tam je dolga leta opravljal zahtevno delo prevodov strokovnih in tehničnih besedil. To obdobje je bilo zanj dragocena šola natančnosti, saj je moral v prevodih združiti znanstveno točnost z jezikovno eleganco.
Sredi osemdesetih let se je odločil za novo življenjsko pot in odšel v Avstralijo. V Sydneyju se je hitro vključil v tamkajšnjo slovensko skupnost. Njegova velika zasluga je, da so Slovenci na Macquarie University dobili slovenski jezik kot univerzitetni predmet. To ni bil lahek dosežek – zahteval je številne pogovore z univerzitetnimi oblastmi, pripravo študijskih programov in iskanje podpore v skupnosti. A Leon je verjel, da jezik pomeni obstoj naroda in da mora slovenščina imeti svoje mesto tudi v daljni Avstraliji.
Študenti, ki so obiskovali njegove ure na Macquarie University, se ga spominjajo kot predavatelja, ki je znal učiti s toplino in potrpežljivostjo. Vedno je začel z osnovami, a znal je pokazati, kako bogata je slovenščina – od Prešernovih verzov do vsakdanjih pogovornih izrazov. Njegove ure niso bile le učenje jezika, temveč srečanje s kulturo in identiteto. Slovenski študenti druge generacije so v njem našli vez z domovino svojih staršev, tujci pa so v njegovem poučevanju občutili iskreno navdušenje nad majhnim, a ponosnim narodom. Večkrat je ostal po predavanjih še dolgo v pogovoru s študenti, jim svetoval, jim prinašal knjige iz Slovenije in jim s tem odpiral vrata v svet slovenščine.
Ob vsem delu na univerzi se je Leon v Avstraliji posvetil tudi računalništvu, takrat še mladi panogi. Ukvarjal se je s prodajo računalniške opreme, hkrati pa je organiziral tečaje in izobraževanja. Za marsikaterega rojaka v Sydneyju je bil prav on tisti, ki jih je prvi uvedel v digitalni svet.
Ko je Leon 21. marca 2002 umrl v Sydneyju, so ga v slovenski skupnosti pospremili s hvaležnostjo. V njem so videli učitelja, prevajalca, kulturnega posrednika in prijatelja, ki je znal povezovati ljudi. Njegov pepel so poslali v Ljubljano, kjer je našel večni počitek v domači zemlji.
Kovček 